Kazalo
60 odnosi: Alba Iulia, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štefan Báthory, Bitka pri Mohaču, Bratislava, Budim, De iure - de facto, Dunaj, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francoska revolucija, Friderik II. Veliki, Habsburška monarhija, Habsburžani, Himnusz, Hrvaščina, Italijanščina, Ivan Zapolja, Jožef II., Judovstvo, Karel VI. Habsburški, Karlovški mir, Katolištvo, Kneževina Transilvanija, Latinščina, Leopold I. Habsburški, Leopold II., Luteranstvo, Madžarščina, Madžarski forint, Maksimilijan II. Habsburški, Marija Terezija, Monarhija, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Nemščina, Novi vek, Osmanska Ogrska, Pragmatična sankcija, Protestantizem, Protireformacija, Prusija, Razsvetljenstvo, Romunščina, Romunija, Slovaščina, Slovaška, ... Razširi indeks (10 več) »
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Alba Iulia
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Avstro-Ogrska
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Štefan Báthory
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Bitka pri Mohaču
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Bratislava
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Budim
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in De iure - de facto
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Dunaj
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Francoska revolucija
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Friderik II. Veliki
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Habsburžani
Himnusz
Izvorni notni zapis »Himnusz« — pesem, ki se začne z besedami (Bog, blagoslovi Madžare) — je uradna državna himna Madžarske.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Himnusz
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Hrvaščina
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Italijanščina
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Ivan Zapolja
Jožef II.
Jožef II. je lahko.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Jožef II.
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Judovstvo
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Karel VI. Habsburški
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Karlovški mir
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Katolištvo
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Kneževina Transilvanija
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Latinščina
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Leopold I. Habsburški
Leopold II.
Leopold II. je ime več vladarjev.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Leopold II.
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Luteranstvo
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Madžarščina
Madžarski forint
HUF Forint (znak Ft; koda HUF) je madžarska valuta.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Madžarski forint
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Maksimilijan II. Habsburški
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Marija Terezija
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Monarhija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Napoleon Bonaparte
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Napoleonske vojne
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Nemščina
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Novi vek
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Osmanska Ogrska
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Pragmatična sankcija
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Protestantizem
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Protireformacija
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Prusija
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Razsvetljenstvo
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Romunščina
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Romunija
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Slovaščina
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Slovaška
Sporazum iz Velikega Varadina
Sporazum iz Velikega Varadina (nemško Friede von Großwardein, madžarsko Váradi békeszerződés) je bil tajni sporazum med cesarjem Ferdinandom I. in Ivanom Zápoljo, rivalskima zahtevnikoma ogrskega prestola, podpisan v Velikem Varadinu/Grosswardeinu/Nagyváradu/Oradei (zdaj Romunija) 24.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Sporazum iz Velikega Varadina
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Srbščina
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Srednji vek
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Sveto rimsko cesarstvo
Tolerančni patent
Tolerančni patent je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Tolerančni patent
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Transilvanija
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Ukrajinščina
Urbar
Urbar je v osnovi popis zemljiške posesti ter z njo povezanih dohodkov in pravic.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Urbar
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Velika turška vojna
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Kraljevina Ogrska (1526–1867) in Vzhodna pravoslavna cerkev
Prav tako znan kot Ogrsko kraljestvo (1526–1867).