Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Koroški plebiscit

Index Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

89 odnosi: Anton Zorn, Arthur Lemisch, Avstrija, Avstro-Ogrska, Šentjakob v Rožu, Škocjan v Podjuni, Šlezija, Železna Kapla-Bela, Žrelec, Bekštanj, Beljak, Bilčovs, Bistrica pri Pliberku, Bistrica v Rožu, Božo Repe, Borovlje, Celovška kotlina, Celovec, Danska, Drava, Državna meja, Druga svetovna vojna, Dušan Nečak, Evropa, Evropska unija, Globasnica, Gure, Hans Steinacher, Hladna vojna, Islam, Ivan Matičič, Ivan Pregelj, Janko Pleterski, Južna Koroška (Avstrija), Jugoslavija, Karantanija, Karavanke, Katolištvo, Koroška (vojvodina), Koroški Heimatdienst, Koroški Slovenci, Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Libeliče, Loga vas, Lojze Ude, Maksim Gaspari, Mežiška dolina, ..., Monarhija, Nacionalsocializem, Narodnoosvobodilni boj, Nemščina, Nemci, Občina Jezersko, Osvobodilna fronta, Plebiscit, Pliberk, Požganica, Podjuna, Poljska, Prežihov Voranc, Propaganda, Prva svetovna vojna, Radiše, Rasizem, Rož, Rožek, Schengensko območje, Sele, Sele, Avstrija, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenji Plajberk, Socializem, Sovjetska zveza, Suha, Koroška, Svinška planina, Velikovec, Vindišarska teorija, Vojska Kraljevine Jugoslavije, Vrba na Koroškem, Vrbsko jezero, Vzhodna pravoslavna cerkev, Združene države Amerike, Zedinjena Slovenija. Razširi indeks (39 več) »

Anton Zorn

Anton Zorn (tudi Tone Zorn), slovenski zgodovinar, * 28. junij 1934, Ljubljana, † 13. julij 1981, Ljubljana.

Novo!!: Koroški plebiscit in Anton Zorn · Poglej več »

Arthur Lemisch

Arthur Lemisch, avstrijski politik, * 6. februar 1865, Šentvid ob Glini, † 29. oktober 1953, Šentvid ob Glini.

Novo!!: Koroški plebiscit in Arthur Lemisch · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Koroški plebiscit in Avstrija · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Koroški plebiscit in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Šentjakob v Rožu

Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.

Novo!!: Koroški plebiscit in Šentjakob v Rožu · Poglej več »

Škocjan v Podjuni

Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.

Novo!!: Koroški plebiscit in Škocjan v Podjuni · Poglej več »

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Novo!!: Koroški plebiscit in Šlezija · Poglej več »

Železna Kapla-Bela

Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.

Novo!!: Koroški plebiscit in Železna Kapla-Bela · Poglej več »

Žrelec

Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok. 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Žrelec · Poglej več »

Bekštanj

Bekštanj (tudi Malošče, nem.: Finkenstein am Faaker See) je tržna občina na dvojezičnem ozemlju v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno zgodovino in dediščino.

Novo!!: Koroški plebiscit in Bekštanj · Poglej več »

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Novo!!: Koroški plebiscit in Beljak · Poglej več »

Bilčovs

Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Bilčovs · Poglej več »

Bistrica pri Pliberku

Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Bistrica pri Pliberku · Poglej več »

Bistrica v Rožu

Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.

Novo!!: Koroški plebiscit in Bistrica v Rožu · Poglej več »

Božo Repe

Božo Repe, slovenski zgodovinar in kolumnist, * 6. marec 1956, Spodnje Gorje pri Bledu.

Novo!!: Koroški plebiscit in Božo Repe · Poglej več »

Borovlje

Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.

Novo!!: Koroški plebiscit in Borovlje · Poglej več »

Celovška kotlina

Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Celovška kotlina · Poglej več »

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: Koroški plebiscit in Celovec · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Novo!!: Koroški plebiscit in Danska · Poglej več »

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Novo!!: Koroški plebiscit in Drava · Poglej več »

Državna meja

Označena mejna črta na Starem Ljubelju Državna meja je črta, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije neke države.

Novo!!: Koroški plebiscit in Državna meja · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Koroški plebiscit in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dušan Nečak

Dušan Nečak, slovenski zgodovinar, * 21. januar 1948.

Novo!!: Koroški plebiscit in Dušan Nečak · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Koroški plebiscit in Evropa · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Koroški plebiscit in Evropska unija · Poglej več »

Globasnica

Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.

Novo!!: Koroški plebiscit in Globasnica · Poglej več »

Gure

* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Gure · Poglej več »

Hans Steinacher

Hans Steinacher (* 22. maj 1892 v Plajberku pri Beljaku na Koroškem; † 10. januar 1971 v Žitari vasi) je bil nemškonacionalni, nacistični in populistični koroški politik ter eden od voditeljev nemško-nacionalne strani v bojih za Koroško po 1. svetovni vojni.

Novo!!: Koroški plebiscit in Hans Steinacher · Poglej več »

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Novo!!: Koroški plebiscit in Hladna vojna · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Koroški plebiscit in Islam · Poglej več »

Ivan Matičič

Ivan Matičič, slovenski pisatelj, * 24.

Novo!!: Koroški plebiscit in Ivan Matičič · Poglej več »

Ivan Pregelj

Ivan Pregelj, slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in kritik, * 27. oktober 1883, Most na Soči (tedaj Sv. Lucija na Soči), † 30. januar 1960, Ljubljana.

Novo!!: Koroški plebiscit in Ivan Pregelj · Poglej več »

Janko Pleterski

Janko Pleterski, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik in politik, * 1. februar 1923, Maribor, † 2.

Novo!!: Koroški plebiscit in Janko Pleterski · Poglej več »

Južna Koroška (Avstrija)

Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.

Novo!!: Koroški plebiscit in Južna Koroška (Avstrija) · Poglej več »

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Novo!!: Koroški plebiscit in Jugoslavija · Poglej več »

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Novo!!: Koroški plebiscit in Karantanija · Poglej več »

Karavanke

Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.

Novo!!: Koroški plebiscit in Karavanke · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Koroški plebiscit in Katolištvo · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Koroški plebiscit in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Koroški Heimatdienst

Koroški Heimatdienst (dobesedno »Koroška domovinska služba«) je koroška politična organizacija.

Novo!!: Koroški plebiscit in Koroški Heimatdienst · Poglej več »

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Novo!!: Koroški plebiscit in Koroški Slovenci · Poglej več »

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Novo!!: Koroški plebiscit in Kraljevina Italija · Poglej več »

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo!!: Koroški plebiscit in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Koroški plebiscit in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Novo!!: Koroški plebiscit in Kranjska · Poglej več »

Libeliče

Libelíče so gručasto naselje na desnem bregu Drave v Občini Dravograd.

Novo!!: Koroški plebiscit in Libeliče · Poglej več »

Loga vas

Loga vas (nemško: Augsdorf) je naselje v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na Južnem Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Loga vas · Poglej več »

Lojze Ude

Lojze Ude je osebno ime več znanih Slovencev.

Novo!!: Koroški plebiscit in Lojze Ude · Poglej več »

Maksim Gaspari

Maksim Gaspari je dokumentiral ljudske motive in način življenja. Kmečka opravila - vožnja stelje iz gozda. Letnica slike: 1934. Maksim Gaspari, slovenski slikar, * 26. januar 1883, Selšček nad Cerknico, † 14. november 1980, Ljubljana.

Novo!!: Koroški plebiscit in Maksim Gaspari · Poglej več »

Mežiška dolina

HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Mežiška dolina · Poglej več »

Monarhija

Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).

Novo!!: Koroški plebiscit in Monarhija · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Novo!!: Koroški plebiscit in Nacionalsocializem · Poglej več »

Narodnoosvobodilni boj

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).

Novo!!: Koroški plebiscit in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Koroški plebiscit in Nemščina · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Koroški plebiscit in Nemci · Poglej več »

Občina Jezersko

Občina Jezersko je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem na Zgornjem Jezerskem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Občina Jezersko · Poglej več »

Osvobodilna fronta

grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.

Novo!!: Koroški plebiscit in Osvobodilna fronta · Poglej več »

Plebiscit

Plebiscit (latinsko plebis scitum.

Novo!!: Koroški plebiscit in Plebiscit · Poglej več »

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.

Novo!!: Koroški plebiscit in Pliberk · Poglej več »

Požganica

Požganica je slovenski kolektivni roman, delo pisatelja Prežihovega Voranca, ki je prvič izšlo leta 1939.

Novo!!: Koroški plebiscit in Požganica · Poglej več »

Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Koroški plebiscit in Podjuna · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Koroški plebiscit in Poljska · Poglej več »

Prežihov Voranc

Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.

Novo!!: Koroški plebiscit in Prežihov Voranc · Poglej več »

Propaganda

2. svetovne vojne Propagánda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov.

Novo!!: Koroški plebiscit in Propaganda · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Koroški plebiscit in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Radiše

Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.

Novo!!: Koroški plebiscit in Radiše · Poglej več »

Rasizem

Risba lobanj, s kakršnimi so zagovorniki rasizma »znanstveno« dokazovali, da so črnci ravno tako različni od belcev kot šimpanzi Rasizem je oblika diskriminacije, ki jo pogosto razlagajo kot skrajni vidik negativnega nacionalizma.

Novo!!: Koroški plebiscit in Rasizem · Poglej več »

Rož

Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.

Novo!!: Koroški plebiscit in Rož · Poglej več »

Rožek

Mestna hiša-Rožek Rožek (nemško Rosegg) je staro naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Rožek · Poglej več »

Schengensko območje

Schengensko območje (države članice EU so obarvane modro) Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum.

Novo!!: Koroški plebiscit in Schengensko območje · Poglej več »

Sele

Sele so krajevno ime: v Sloveniji.

Novo!!: Koroški plebiscit in Sele · Poglej več »

Sele, Avstrija

Sele so občina v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem ob meji s Slovenijo.

Novo!!: Koroški plebiscit in Sele, Avstrija · Poglej več »

Senžermenska mirovna pogodba (1919)

Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.

Novo!!: Koroški plebiscit in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Novo!!: Koroški plebiscit in Slovenščina · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Koroški plebiscit in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Koroški plebiscit in Slovenija · Poglej več »

Slovenji Plajberk

Cerkev v Slovenjem Plajberku Slovenji Plajberk (nemško Windisch Bleiberg, domače ime Svinčnica) je izredno lepo gorsko turistično naselje na Avstrijskem Koroškem, kjer živi močna slovenska narodna skupnost.

Novo!!: Koroški plebiscit in Slovenji Plajberk · Poglej več »

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Novo!!: Koroški plebiscit in Socializem · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Koroški plebiscit in Sovjetska zveza · Poglej več »

Suha, Koroška

Suha (nemško: Neuhaus) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.

Novo!!: Koroški plebiscit in Suha, Koroška · Poglej več »

Svinška planina

Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.

Novo!!: Koroški plebiscit in Svinška planina · Poglej več »

Velikovec

Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.

Novo!!: Koroški plebiscit in Velikovec · Poglej več »

Vindišarska teorija

Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji Vindišarska teorija je teza avstrijskega zgodovinarja Martina Wutta, objavljena leta 1927.

Novo!!: Koroški plebiscit in Vindišarska teorija · Poglej več »

Vojska Kraljevine Jugoslavije

Vojska Kraljevine Jugoslavije je bila oborožena sila Kraljevine Jugoslavije, ki je nastala s preimenovanjem Vojske Kraljevine SHS, le-ta pa z združitvijo Slovenske vojske (1918-1919) in Vojske Kraljevine Srbije leta 1919.

Novo!!: Koroški plebiscit in Vojska Kraljevine Jugoslavije · Poglej več »

Vrba na Koroškem

Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Vrba na Koroškem · Poglej več »

Vrbsko jezero

Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Koroški plebiscit in Vrbsko jezero · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Novo!!: Koroški plebiscit in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Koroški plebiscit in Združene države Amerike · Poglej več »

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Novo!!: Koroški plebiscit in Zedinjena Slovenija · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »