Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Koroška železniška proga

Index Koroška železniška proga

Koroška železniška proga je regionalna, enotirna, neelektrificirana proga, ki je bila zgrajena med letoma 1857 in 1863 ter je med seboj povezala kraje in hkrati ustvarila povezave z že obstoječimi progami znotraj takratnega Avstro-Ogrskega cesarstva.

Kazalo

  1. 116 odnosi: Aleksander I. Karadžordžević, Alojz Prašnikar, Avstrija, Avstro-Ogrska, Šentanel, Šmartno ob Paki, Štajerska, Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m., Žerjav, Črna na Koroškem, Češka, Črna na Koroškem, Beljak, Benečija, Bihać, Carl von Ghega, Celje, Celovška kotlina, Celovec, Dizelska lokomotiva, Dobrije, Dolga Brda, Drava, Dravograd, Dravska dolina, Dravsko polje, Druga svetovna vojna, Dunaj, Etbin Henrik Costa, Evropa, Fala, Ruše, Giacomo Ceconi, Gornji Dolič, Gornji Grad, Grabštanj, Gradec, Herman Tomažič, Hrvaška, Igor Umek, Italija, Ivnik, Josipdol, Južna železnica, Jugoslavija, Jugoslovanska ljudska armada, Kamnik, Koroška (pokrajina), Koroška (zvezna dežela), Koroški plebiscit, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevo, ... Razširi indeks (66 več) »

Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Poglej Koroška železniška proga in Aleksander I. Karadžordžević

Alojz Prašnikar

Alojz Prašnikar (tudi Alois Praschniker), slovenski industrialec in gradbenik, * 13. maj 1821, Izlake, † 14. januar 1899, Mekinje.

Poglej Koroška železniška proga in Alojz Prašnikar

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Koroška železniška proga in Avstrija

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Koroška železniška proga in Avstro-Ogrska

Šentanel

Šentanel (izgovori Šentanev) je naselje nad Prevaljami v Občini Prevalje.

Poglej Koroška železniška proga in Šentanel

Šmartno ob Paki

Šmartno ob Paki je naselje in sedež istoimenske občine Šmartno ob Paki.

Poglej Koroška železniška proga in Šmartno ob Paki

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Koroška železniška proga in Štajerska

Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.

Železniška proga Zidani Most - Šentilj d.m. je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Koroška železniška proga in Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.

Žerjav, Črna na Koroškem

Žerjav je naselje in krajevna skupnost v Občini Črna na Koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Žerjav, Črna na Koroškem

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Koroška železniška proga in Češka

Črna na Koroškem

Črna na Koroškem je naselje z 2.124 prebivalci (2021, 2002 še 2.343), središče občine Črna na Koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Črna na Koroškem

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Poglej Koroška železniška proga in Beljak

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Koroška železniška proga in Benečija

Bihać

Bihać, muzej AVNOJ-a Bihać (srbska cirilica Бихаћ, v knjižni slovenščini se je pisal nekoč kot Bihač) je mesto na skrajnem severozahodu Bosne in Hercegovine, blizu meje s Hrvaško ob reki Uni in je glavno mesto Unsko-sanskega kantona v Federaciji Bosne in Hercegovine.

Poglej Koroška železniška proga in Bihać

Carl von Ghega

Vitez Carl von Ghega, rojen kot Carlo Ghega, avstrijski gradbeni inženir albanskega rodu, * 10. januar 1802, Benetke, † 14. marec 1860, Dunaj.

Poglej Koroška železniška proga in Carl von Ghega

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Koroška železniška proga in Celje

Celovška kotlina

Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Celovška kotlina

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Koroška železniška proga in Celovec

Dizelska lokomotiva

Dizelska lokomotiva Dizelska lokomotiva je lokomotiva, ki jo poganja dizelski motor.

Poglej Koroška železniška proga in Dizelska lokomotiva

Dobrije

Dobrije so naselje v Občini Ravne na Koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Dobrije

Dolga Brda

Dolga Brda so naselje v Občini Prevalje.

Poglej Koroška železniška proga in Dolga Brda

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Koroška železniška proga in Drava

Dravograd

Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.

Poglej Koroška železniška proga in Dravograd

Dravska dolina

Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.

Poglej Koroška železniška proga in Dravska dolina

Dravsko polje

Dravsko polje je obsežen ravninski del Štajerske na desnem bregu reke Drave.

Poglej Koroška železniška proga in Dravsko polje

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Koroška železniška proga in Druga svetovna vojna

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Koroška železniška proga in Dunaj

Etbin Henrik Costa

Etbin Henrik Costa, slovenski bibliograf, pravnik in politik, * 18. oktober 1832, Novo mesto, † 28. januar 1875, Ljubljana.

Poglej Koroška železniška proga in Etbin Henrik Costa

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Koroška železniška proga in Evropa

Fala, Ruše

Fala je naselje v Občini Ruše.

Poglej Koroška železniška proga in Fala, Ruše

Giacomo Ceconi

Giacomo Ceconi (Pielungo, 29. september 1833-Videm, 18. julij 1910) je bil italijanski podjetnik.

Poglej Koroška železniška proga in Giacomo Ceconi

Gornji Dolič

Gornji Dolič je naselje v Občini Mislinja, Koroška.

Poglej Koroška železniška proga in Gornji Dolič

Gornji Grad

Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.

Poglej Koroška železniška proga in Gornji Grad

Grabštanj

Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Grabštanj

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Koroška železniška proga in Gradec

Herman Tomažič

Herman Tomažič, slovenski politik, * 4. avgust 1943.

Poglej Koroška železniška proga in Herman Tomažič

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Koroška železniška proga in Hrvaška

Igor Umek

Igor Umek, slovenski gospodarstvenik in politik, * 19. januar 1956.

Poglej Koroška železniška proga in Igor Umek

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Koroška železniška proga in Italija

Ivnik

Ivnik (nemško Eibiswald) je naselje ob severnem vznožju Kozjaka na avstrijskem Štajerskem ob cesti Arnež - Radeljski prelaz.

Poglej Koroška železniška proga in Ivnik

Josipdol

Josipdol je naselje na severnem pobočju Pohorja v Občini Ribnica na Pohorju.

Poglej Koroška železniška proga in Josipdol

Južna železnica

Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.

Poglej Koroška železniška proga in Južna železnica

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Poglej Koroška železniška proga in Jugoslavija

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Koroška železniška proga in Jugoslovanska ljudska armada

Kamnik

Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Koroška železniška proga in Kamnik

Koroška (pokrajina)

Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.

Poglej Koroška železniška proga in Koroška (pokrajina)

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Koroška železniška proga in Koroška (zvezna dežela)

Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

Poglej Koroška železniška proga in Koroški plebiscit

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Koroška železniška proga in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Kraljevo

Kraljevo (izvirno Краљево) je mesto ob reki Ibar v Srbiji z okoli 60.000 prebivalci in je središče istoimenske občine, Raškega upravnega okraja ter Žičke pravoslavne eparhije.

Poglej Koroška železniška proga in Kraljevo

Labot

Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.

Poglej Koroška železniška proga in Labot

Labotska dolina

Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.

Poglej Koroška železniška proga in Labotska dolina

Leše, Prevalje

Pozivalnica Leše so naselje, večidel strnjeno v hribovski globeli in deloma razloženo po pobočjih nad Prevaljami v Občini Prevalje.

Poglej Koroška železniška proga in Leše, Prevalje

Limbuš

Limbuš je naselje v mariborskem mestnem območju, ki leži na desnem bregu Drave ob lokalni cesti Maribor - Ruše v Mestni občini Maribor.

Poglej Koroška železniška proga in Limbuš

Ljubelj

Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.

Poglej Koroška železniška proga in Ljubelj

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Koroška železniška proga in Ljubljana

Lovrenc na Pohorju

Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega Pohorja, v ribniško-lovrenškem podolju, v občini.

Poglej Koroška železniška proga in Lovrenc na Pohorju

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Koroška železniška proga in Maribor

Marijan Smode

Marijan Smode, slovenski kantavtor, * 19. oktober 1960, Sv. Danijel.

Poglej Koroška železniška proga in Marijan Smode

Marko Natlačen

Marko Natlačen, slovenski pravnik, politik, ban Dravske banovine in vrhovni vodja kolaboracionistične MVAC, * 24. april 1886, Manče pri Vipavi, † 13. oktober 1942, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Koroška železniška proga in Marko Natlačen

Meža

Méža je reka v severni Sloveniji in neznatno v sosednji Avstriji, ki teče po Mežiški dolini in se kot njen desni pritok izliva v Dravo.

Poglej Koroška železniška proga in Meža

Mežiška dolina

HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Mežiška dolina

Mežica

Mežica je mesto s skoraj 3.200 prebivalci (2020) v Sloveniji, središče Mežiške doline in sedež istoimenske občine.

Poglej Koroška železniška proga in Mežica

Mejni prehod za mednarodni promet Holmec

Mednarodni mejni prehod Holmec po odstranitvi nadstrešnic Mednarodni mejni prehod Holmec je bil do 20.

Poglej Koroška železniška proga in Mejni prehod za mednarodni promet Holmec

Mengeš

Mengeš je mesto z 8.500 prebivalci v Sloveniji in središče občine Mengeš.

Poglej Koroška železniška proga in Mengeš

Metlika

Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.

Poglej Koroška železniška proga in Metlika

Milan Kamnik

Milan Kamnik, slovenski kantavtor, * 26. september 1957, Slovenj Gradecstr.

Poglej Koroška železniška proga in Milan Kamnik

Mislinja

Mislinja je naselje ob istoimenski reki v zgornjem delu Mislinjske doline in središče Občine Mislinja.

Poglej Koroška železniška proga in Mislinja

Mislinjska dolina

Mislinjska dolina je predalpska dolina v porečju reke Mislinje v severovzhodni Sloveniji.

Poglej Koroška železniška proga in Mislinjska dolina

Muta

Muta (2419 prebivalcev; 2020 že 200 manj) je obcestno naselje z dvema jedroma v Občini Muta.

Poglej Koroška železniška proga in Muta

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Koroška železniška proga in Nemčija

Neodvisna država Hrvaška

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

Poglej Koroška železniška proga in Neodvisna država Hrvaška

Novo mesto

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.

Poglej Koroška železniška proga in Novo mesto

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Koroška železniška proga in Ogrska

Ormož

Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.

Poglej Koroška železniška proga in Ormož

Otiški Vrh

Otiški Vrh je naselje z okoli 900 prebivalci v Občini Dravograd v severni Sloveniji, natančneje v hribih jugovzhodno od Dravograda Župnijska cerkev je romarska cerkev posvečena Svetemu Petru.

Poglej Koroška železniška proga in Otiški Vrh

Parna lokomotiva

Prikaz delovanja parne lokomotive Kolesje parne lokomotive JŽ 06-018 na ljubljanski postaji Párna lokomotíva je lokomotiva, ki kot pogonsko sredstvo uporablja vodno paro.

Poglej Koroška železniška proga in Parna lokomotiva

Peter II. Karađorđević

Peter II.

Poglej Koroška železniška proga in Peter II. Karađorđević

Pošta Slovenije

Označba pogodbene pošte v Pošlniku z logotipom Pošte Slovenije Pošta Slovenije (polni naziv Pošta Slovenije d.o.o.; kratica PS) je nastala leta 1995 z razdelitvijo podjetja PTT (Pošta, Telegraf in Telefon) na PS in Telekom Slovenije, d.d..

Poglej Koroška železniška proga in Pošta Slovenije

Podklanc

Podklanc je naselje v Občini Dravograd.

Poglej Koroška železniška proga in Podklanc

Podvelka

Podvelka je naselje in središče občine Podvelka.

Poglej Koroška železniška proga in Podvelka

Pohorje

Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.

Poglej Koroška železniška proga in Pohorje

Poljana, Prevalje

Poljana je naselje v Občini Prevalje.

Poglej Koroška železniška proga in Poljana, Prevalje

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Koroška železniška proga in Poljska

Prevalje

Prevalje so mesto s 4.600 prebivalci v Mežiški dolini na severu Slovenije, središče Občine Prevalje, ki leži na mestu, kjer reka Meža priteče iz ozke soseske in se dolina razširi.

Poglej Koroška železniška proga in Prevalje

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Koroška železniška proga in Prva svetovna vojna

Ptuj

Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Poglej Koroška železniška proga in Ptuj

Radlje ob Dravi

Radlje ob Dravi so naselje med hribovjema Kozjak in Pohorje.

Poglej Koroška železniška proga in Radlje ob Dravi

Radmirje

Radmirje je manjše naselje v Občini Ljubno.

Poglej Koroška železniška proga in Radmirje

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem (do leta 1952: Guštanj; Gutenstein in Kärnten) so mesto s 7.314 prebivalci (2022) in središče Občine Ravne na Koroškem ter regionalno središče Mežiške doline in slovenskega dela zgodovinske dežele Koroške, skupaj s Slovenj Gradcem in delno Dravogradom pa tudi Koroške statistične regije.

Poglej Koroška železniška proga in Ravne na Koroškem

Rimski vrelec

Rimski vrelec, nekdanje zdravilišče pri Kotljah na Koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Rimski vrelec

Rizalit

Rizalit (iz nemščine Risalit) je naziv za izpostavljen del pročelja neke zgradbe, ki po celi višini štrli iz zidne mase, najpogosteje v obliki poligonalne, pravokotne, ovalne ali krožne izbokline, in je s svojim zaključkom lahko višji od strehe, ki jo členi.

Poglej Koroška železniška proga in Rizalit

Ruše

Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.

Poglej Koroška železniška proga in Ruše

Rudnik Mežica

Redek mineral vulfenit iz mežiškega rudnika Rudnik svinca in cinka Mežica je eden najstarejših rudnikov v Evropi, s prvimi pisnimi omembami iz leta 1665.

Poglej Koroška železniška proga in Rudnik Mežica

Ruta, Lovrenc na Pohorju

Ruta je naselje v Občini Lovrenc na Pohorju.

Poglej Koroška železniška proga in Ruta, Lovrenc na Pohorju

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Koroška železniška proga in Sarajevo

Sinča vas

Sinča vas (nemško Kühnsdorf) je največje naselje v občini Dobrla vas v okraju Velikovec na avstrijskem koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Sinča vas

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Koroška železniška proga in Slovenija

Slovenske železnice

Logotip Slovenskih železnic Slovenske železnice, d. o. o. (krajše le Slovenske železnice; kratica SŽ) so slovensko podjetje, ki je upravitelj železniške infrastrukture in izvajalec železniškega prometa v državi.

Poglej Koroška železniška proga in Slovenske železnice

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Koroška železniška proga in Srbija

Središče ob Dravi

Središče ob Dravi je naselje z okoli 1000 prebivalci in središče Občine Središče ob Dravi.

Poglej Koroška železniška proga in Središče ob Dravi

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Koroška železniška proga in Srednja Evropa

Sveti Danijel, Dravograd

Sveti Danijel, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.

Poglej Koroška železniška proga in Sveti Danijel, Dravograd

Sveti Vid, Vuzenica

Sveti Vid, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.

Poglej Koroška železniška proga in Sveti Vid, Vuzenica

Tadej Brate

Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist, * 31. marec 1947, Ljubljana, Slovenija, † 11.

Poglej Koroška železniška proga in Tadej Brate

Tolar

Nemški in avstrijski tolarji ter kovanec za četrt dolarja Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518.

Poglej Koroška železniška proga in Tolar

Trbonje

Trbonje so gručasto središčno naselje v Občini Dravograd.

Poglej Koroška železniška proga in Trbonje

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Koroška železniška proga in Trst

Uršlja gora

Uršlja gora ali Plešivec (1699 metrov) je najvzhodnejši karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem.

Poglej Koroška železniška proga in Uršlja gora

Velenje

Velenje (WöllanLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Koroška železniška proga in Velenje

Velikovec

Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.

Poglej Koroška železniška proga in Velikovec

Volšperk

Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).

Poglej Koroška železniška proga in Volšperk

Vuhred

Vuhred je drugo največje naselje v Občini Radlje ob Dravi.

Poglej Koroška železniška proga in Vuhred

Vuzenica

Vuzenica je naselje v zgornjem delu Dravske doline, v katerem je sedež istoimenske občine.

Poglej Koroška železniška proga in Vuzenica

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Koroška železniška proga in Zagreb

Zidani Most

Zídani Móst je razpotegnjeno naselje z dobrimi 200 prebivalci v Občini Laško v soteski ob izlivu reke Savinje v Savo.

Poglej Koroška železniška proga in Zidani Most

, Labot, Labotska dolina, Leše, Prevalje, Limbuš, Ljubelj, Ljubljana, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Marijan Smode, Marko Natlačen, Meža, Mežiška dolina, Mežica, Mejni prehod za mednarodni promet Holmec, Mengeš, Metlika, Milan Kamnik, Mislinja, Mislinjska dolina, Muta, Nemčija, Neodvisna država Hrvaška, Novo mesto, Ogrska, Ormož, Otiški Vrh, Parna lokomotiva, Peter II. Karađorđević, Pošta Slovenije, Podklanc, Podvelka, Pohorje, Poljana, Prevalje, Poljska, Prevalje, Prva svetovna vojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radmirje, Ravne na Koroškem, Rimski vrelec, Rizalit, Ruše, Rudnik Mežica, Ruta, Lovrenc na Pohorju, Sarajevo, Sinča vas, Slovenija, Slovenske železnice, Srbija, Središče ob Dravi, Srednja Evropa, Sveti Danijel, Dravograd, Sveti Vid, Vuzenica, Tadej Brate, Tolar, Trbonje, Trst, Uršlja gora, Velenje, Velikovec, Volšperk, Vuhred, Vuzenica, Zagreb, Zidani Most.