Kazalo
107 odnosi: Albreht I. Habsburški, Alod, Andeški, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Šentvid ob Glini, Štajerska, Štajerska (vojvodina), Beljak, Benediktinci, Bernard Spanheimski, Breže (občina), Celovec, Cistercijani, Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, Domicijan Koroški, Dunaj, Ema Krška, Engelbert I. Spanheimski, Engelbert II. Spanheimski, Eppensteinci, Fevd, Filip Spanheimski, Francija, Frankovsko cesarstvo, Furlanija, Goriški grofje, Habsburška monarhija, Habsburžani, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Koroški, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Koroški, Henrik V. Nemški, Herman Spanheimski, Ilirske province, Ilirsko kraljestvo, Investiturni boj, Istra, Janez Vetrinjski, Jezersko, Kamena doba, Kanalska dolina, Kapitelj, Karantanija, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel Veliki, Kelti, Konrad II. Nemški, Koroški kmečki upor, ... Razširi indeks (57 več) »
- Koroška (zvezna dežela)
- Koroški vojvode
- Ustanovitve leta 976
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Koroška (vojvodina) in Albreht I. Habsburški
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Koroška (vojvodina) in Alod
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Koroška (vojvodina) in Andeški
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Koroška (vojvodina) in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Koroška (vojvodina) in Avstro-Ogrska
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Koroška (vojvodina) in Šentvid ob Glini
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Štajerska
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Koroška (vojvodina) in Štajerska (vojvodina)
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Koroška (vojvodina) in Beljak
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Koroška (vojvodina) in Benediktinci
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Koroška (vojvodina) in Bernard Spanheimski
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Breže (občina)
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Koroška (vojvodina) in Celovec
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cistercijani
Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Samostan Kostanjevica na Krki, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije (latinsko Fons sanctae Mariae ali Fons beatae virginis Mariae), je bil zgrajen leta 1234 južno od naselja Kostanjevica na Krki.
Poglej Koroška (vojvodina) in Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki
Domicijan Koroški
Domicijan Koroški (morda Domislav ali pa Tuitianus), legendarni vojvoda Karantanije iz časa Karla Velikega, svetnik, * 8. stoletje, † okoli 802.
Poglej Koroška (vojvodina) in Domicijan Koroški
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Koroška (vojvodina) in Dunaj
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Poglej Koroška (vojvodina) in Ema Krška
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Koroška (vojvodina) in Engelbert I. Spanheimski
Engelbert II. Spanheimski
Engelbert II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Engelbert II. Spanheimski
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Koroška (vojvodina) in Eppensteinci
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Koroška (vojvodina) in Fevd
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Filip Spanheimski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Koroška (vojvodina) in Francija
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Frankovsko cesarstvo
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Koroška (vojvodina) in Furlanija
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Koroška (vojvodina) in Goriški grofje
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Koroška (vojvodina) in Habsburžani
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik II. Sveti
Henrik IV. Koroški
Henrik IV.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik IV. Koroški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik IV. Nemški
Henrik V. Koroški
Henrik V. Koroški ali Henrik Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda in mejni grof Veronske krajine.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik V. Koroški
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Koroška (vojvodina) in Henrik V. Nemški
Herman Spanheimski
Herman Spanheimski ali Herman II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Herman Spanheimski
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ilirske province
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ilirsko kraljestvo
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Koroška (vojvodina) in Investiturni boj
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Koroška (vojvodina) in Istra
Janez Vetrinjski
Janez II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Janez Vetrinjski
Jezersko
Jezersko je lahko.
Poglej Koroška (vojvodina) in Jezersko
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Koroška (vojvodina) in Kamena doba
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kanalska dolina
Kapitelj
Kapitelj (latinsko capitulum ali capitellum) je zbor kanonikov, eno od številnih teles duhovščine v katoliških, anglikanskih in nordijskih luteranskih cerkvah ali na njihovih srečanjih.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kapitelj
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Koroška (vojvodina) in Karantanija
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Koroška (vojvodina) in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Koroška (vojvodina) in Karel Veliki
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kelti
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Koroška (vojvodina) in Konrad II. Nemški
Koroški kmečki upor
Koroški kmečki upor je bil upor kmetov, ki se je zgodil leta 1478 na Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroški kmečki upor
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroški plebiscit
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Koroška (vojvodina) in Koroški vojvode
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Koroška (vojvodina) in Kranjska
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Koroška (vojvodina) in Krška škofija
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Labot
Ljubelj
Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ljubelj
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ludvik IV. Wittelsbaški
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Poglej Koroška (vojvodina) in Majnhard IV. Goriški
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Koroška (vojvodina) in Marija Terezija
Mežiška dolina
HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.
Poglej Koroška (vojvodina) in Mežiška dolina
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Koroška (vojvodina) in Nadškofija Salzburg
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Koroška (vojvodina) in Napoleonske vojne
Noriško kraljestvo
Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.
Poglej Koroška (vojvodina) in Noriško kraljestvo
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Koroška (vojvodina) in Norik (rimska provinca)
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Koroška (vojvodina) in Oglejski patriarhat
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ortenburžani
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Otokar II. Přemysl
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Koroška (vojvodina) in Oton II.
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Koroška (vojvodina) in Papež
Posočje
Soči Posočje je geografsko območje v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči.
Poglej Koroška (vojvodina) in Posočje
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Koroška (vojvodina) in Protireformacija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Koroška (vojvodina) in Prva svetovna vojna
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Koroška (vojvodina) in Reformacija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Koroška (vojvodina) in Rimsko cesarstvo
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Koroška (vojvodina) in Rudolf I. Habsburški
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Koroška (vojvodina) in Salijci
Samo (kralj)
Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Koroška (vojvodina) in Samo (kralj)
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Koroška (vojvodina) in Savinjska marka
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovani
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Koroška (vojvodina) in Slovenija
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Koroška (vojvodina) in Staufovci
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Koroška (vojvodina) in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Koroška (vojvodina) in Tirolska
Ulrik I. Spanheimski
Ulrik I., plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik I. Spanheimski
Ulrik II. Spanheimski
Ulrik II.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik II. Spanheimski
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Poglej Koroška (vojvodina) in Ulrik III. Spanheim
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Koroška (vojvodina) in Verona
Vipavska dolina
Zgornja Vipavska dolina z Nanosa Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vipavska dolina
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vojvodina
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vojvodina Bavarska
Vovbržani
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.
Poglej Koroška (vojvodina) in Vovbržani
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Koroška (vojvodina) in Wittelsbachi
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Koroška (vojvodina) in 12. stoletje
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Koroška (vojvodina) in 16. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Koroška (vojvodina) in 18. stoletje
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1813
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1848
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1867
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Koroška (vojvodina) in 1918
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Koroška (vojvodina) in 6. stoletje
623
623 (DCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Koroška (vojvodina) in 623
626
626 (DCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Koroška (vojvodina) in 626
658
658 (DCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Koroška (vojvodina) in 658
743
743 (DCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Koroška (vojvodina) in 743
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Poglej Koroška (vojvodina) in 8. stoletje
907
907 (CMVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Koroška (vojvodina) in 907
Glej tudi
Koroška (zvezna dežela)
Koroški vojvode
Ustanovitve leta 976
Prav tako znan kot Vojvodina Koroška.