Kazalo
53 odnosi: Abraham de Moivre, Absolutna vrednost, Augustin Louis Cauchy, Bernhard Riemann, Binom, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Deljenje, Elektrotehnika, Felix Christian Klein, Gerolamo Cardano, Godfrey Harold Hardy, Henri Poincaré, Hermann Hankel, Heron, Identiteta, Imaginarna enota, Inverzni element, Jean-Robert Argand, John Wallis, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Karl Weierstrass, Kartezični koordinatni sistem, Kompleksna ravnina, Komutativnost, Korenjenje, Kvaternion, Leonhard Euler, Matematični dokaz, Množenje, Množica, Negativno število, Niels Henrik Abel, Obseg (algebra), Odštevanje, Osnovni izrek algebre, Otto Ludwig Hölder, Podmnožica, Potenciranje, Rafael Bombelli, Razdalja, Realno število, Relacija urejenosti, René Descartes, Seštevanje, Središčni razteg, Točka (geometrija), Trigonometrija, Urejeni par, Vektor (matematika), ... Razširi indeks (3 več) »
- Kompleksna števila
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Kompleksno število in Abraham de Moivre
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Poglej Kompleksno število in Absolutna vrednost
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Kompleksno število in Augustin Louis Cauchy
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Kompleksno število in Bernhard Riemann
Binom
Binóm ali dvóčlénik je v matematiki izraz, ki ima dva člena (med členoma je plus ali minus).
Poglej Kompleksno število in Binom
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Kompleksno število in Carl Friedrich Gauss
Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.
Poglej Kompleksno število in Carl Gustav Jakob Jacobi
Deljenje
\frac 20 4.
Poglej Kompleksno število in Deljenje
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Kompleksno število in Elektrotehnika
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Kompleksno število in Felix Christian Klein
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Poglej Kompleksno število in Gerolamo Cardano
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Kompleksno število in Godfrey Harold Hardy
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Kompleksno število in Henri Poincaré
Hermann Hankel
Hermann Hankel, nemški matematik, * 14. februar 1839, Halle, Nemčija, † 29. avgust 1873, Schramberg pri Tübingenu, Nemčija.
Poglej Kompleksno število in Hermann Hankel
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Kompleksno število in Heron
Identiteta
Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.
Poglej Kompleksno število in Identiteta
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Poglej Kompleksno število in Imaginarna enota
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Kompleksno število in Inverzni element
Jean-Robert Argand
Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Kompleksno število in Jean-Robert Argand
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Kompleksno število in John Wallis
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Kompleksno število in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Kompleksno število in Karl Weierstrass
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Kompleksno število in Kartezični koordinatni sistem
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Kompleksno število in Kompleksna ravnina
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Kompleksno število in Komutativnost
Korenjenje
Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje.(to je na primer koren iz 25 je 625) Korenjenje zapišemo s simbolom \sqrt (beri: N-ti koren iz A).
Poglej Kompleksno število in Korenjenje
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Kompleksno število in Kvaternion
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Kompleksno število in Leonhard Euler
Matematični dokaz
language.
Poglej Kompleksno število in Matematični dokaz
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Kompleksno število in Množenje
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Kompleksno število in Množica
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Kompleksno število in Negativno število
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Kompleksno število in Niels Henrik Abel
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Kompleksno število in Obseg (algebra)
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Kompleksno število in Odštevanje
Osnovni izrek algebre
Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.
Poglej Kompleksno število in Osnovni izrek algebre
Otto Ludwig Hölder
Otto Ludwig Hölder, nemški matematik, * 22. december 1859, Stuttgart, Nemčija, † 29. avgust 1937, Leipzig, Nemčija.
Poglej Kompleksno število in Otto Ludwig Hölder
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Kompleksno število in Podmnožica
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Kompleksno število in Potenciranje
Rafael Bombelli
Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.
Poglej Kompleksno število in Rafael Bombelli
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Kompleksno število in Razdalja
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Kompleksno število in Realno število
Relacija urejenosti
Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.
Poglej Kompleksno število in Relacija urejenosti
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Kompleksno število in René Descartes
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Kompleksno število in Seštevanje
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Poglej Kompleksno število in Središčni razteg
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Kompleksno število in Točka (geometrija)
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Kompleksno število in Trigonometrija
Urejeni par
Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.
Poglej Kompleksno število in Urejeni par
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Kompleksno število in Vektor (matematika)
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Kompleksno število in Vrtenje
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Poglej Kompleksno število in Zrcaljenje
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Kompleksno število in Zvezna funkcija
Glej tudi
Kompleksna števila
Prav tako znan kot Imaginarno število, Kompleksna števila.