Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Karolinška umetnost

Index Karolinška umetnost

Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.

Kazalo

  1. 63 odnosi: Aachen, Antependij, Auxerre, Čedad, Bazilika svetega Ambroža, Milano, Bizantinsko cesarstvo, Brescia, Ciborij (arhitektura), Cizeliranje (umetnost), Filigran, Frankovsko cesarstvo, Freska, Gema, Germigny-des-Prés, Gotska umetnost, Idolatrija, Iluminiran rokopis, Kamena strela, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karolinška renesansa, Köln, Koblenz, Konjeniški kip Marka Avrelija, Konstantin I. Veliki, Konzulski diptih, Lateranska palača, Lošč, Lorsch, Lotarinški kristal, Louvre, Ludvik Pobožni, Martin iz Toursa, Milano, Mozaik, Nizozemske dežele, Normani, Otoška keltska umetnost, Otonska umetnost, Palača Residenz, München, Pariz, Preplet (umetnost), Ravena, Razpelo, Reims, Relief (umetnost), Romanska umetnost, Samostan, Samostan Sankt Gallen, Sedem svobodnih umetnosti, ... Razširi indeks (13 več) »

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Karolinška umetnost in Aachen

Antependij

Antependij je poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize ali bogato vezena tkanina (oltarno pregrinjalo) prednje strani oltarja.

Poglej Karolinška umetnost in Antependij

Auxerre

Auxerre (antični Autesiodorum) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Yonne.

Poglej Karolinška umetnost in Auxerre

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Karolinška umetnost in Čedad

Bazilika svetega Ambroža, Milano

Bazilika svetega Ambroža (uradno ime: Basilica romana minore collegiata abbaziale prepositurale di Sant'Ambrogio) je cerkev v Milanu, v severni Italiji.

Poglej Karolinška umetnost in Bazilika svetega Ambroža, Milano

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Karolinška umetnost in Bizantinsko cesarstvo

Brescia

Brescia je mesto v regiji Lombardiji in je hkrati glavno mesto istoimenske pokrajine.

Poglej Karolinška umetnost in Brescia

Ciborij (arhitektura)

V cerkveni arhitekturi je ciborij (ciboron - κιβώριον v grščini) krošnja ali strešica, ki jo podpirajo stebri, prostostoječ v svetišču nad oltarjem v bazilikah ali drugih cerkvah.

Poglej Karolinška umetnost in Ciborij (arhitektura)

Cizeliranje (umetnost)

Cizeliranje (Repoussé ali repoussage) je krasilna tehnika površinske obdelave kovinske pločevine, pri kateri se jo oblikuje s kladivci, dletci in kovaškimi nastavki s hrbtne strani, da se ustvari zasnova z nizkim reliefom.

Poglej Karolinška umetnost in Cizeliranje (umetnost)

Filigran

Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.

Poglej Karolinška umetnost in Filigran

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Karolinška umetnost in Frankovsko cesarstvo

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Poglej Karolinška umetnost in Freska

Gema

Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.

Poglej Karolinška umetnost in Gema

Germigny-des-Prés

Germigny-des-Prés je občina v departmaju Loiret v severni osrednji Franciji.

Poglej Karolinška umetnost in Germigny-des-Prés

Gotska umetnost

Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.

Poglej Karolinška umetnost in Gotska umetnost

Idolatrija

Čaščenje zlatega teleta, Nicolas Poussin Idolatrija (grško.

Poglej Karolinška umetnost in Idolatrija

Iluminiran rokopis

samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.

Poglej Karolinška umetnost in Iluminiran rokopis

Kamena strela

Kamena strela Mineral kamena strela oz.

Poglej Karolinška umetnost in Kamena strela

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Poglej Karolinška umetnost in Karel Plešasti

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Karolinška umetnost in Karel Veliki

Karolinška renesansa

Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.

Poglej Karolinška umetnost in Karolinška renesansa

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Karolinška umetnost in Köln

Koblenz

Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.

Poglej Karolinška umetnost in Koblenz

Konjeniški kip Marka Avrelija

Konjeniški kip Marka Avrelija (italijansko Statua equestre di Marco Aurelio, latinsko Equus Marci Aurelii) je antični rimski konjeniški kip na Kapitolskem griču v Rimu v Italiji.

Poglej Karolinška umetnost in Konjeniški kip Marka Avrelija

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Karolinška umetnost in Konstantin I. Veliki

Konzulski diptih

V pozni antiki je bil konzulski diptih tip diptiha, namenjen kot luksuzen komemorativni predmet.

Poglej Karolinška umetnost in Konzulski diptih

Lateranska palača

Lateranska palača (latinsko: Palatium Lateranense), formalno Apostolska palača Lateranov (latinsko: Palatium Apostolicum Lateranense), je antična palača rimskega cesarstva in kasneje glavna papeška rezidenca v jugovzhodnem Rimu.

Poglej Karolinška umetnost in Lateranska palača

Lošč

Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).

Poglej Karolinška umetnost in Lošč

Lorsch

Lorsch je mesto v okrožju Bergstrasse v Hessnu, Nemčija, 60 km južno od Frankfurta.

Poglej Karolinška umetnost in Lorsch

Lotarinški kristal

Lotarinški kristal (znan tudi kot kristal Lotharjev ali Suzain kristal) je graviran dragulj iz Lotaringije v severovzhodni Evropi, ki prikazuje prizore biblijske zgodbe o Suzani (iz Danielove knjige), in sega v čas 855-869.

Poglej Karolinška umetnost in Lotarinški kristal

Louvre

Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.

Poglej Karolinška umetnost in Louvre

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Poglej Karolinška umetnost in Ludvik Pobožni

Martin iz Toursa

Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.

Poglej Karolinška umetnost in Martin iz Toursa

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Karolinška umetnost in Milano

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Karolinška umetnost in Mozaik

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Poglej Karolinška umetnost in Nizozemske dežele

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Poglej Karolinška umetnost in Normani

Otoška keltska umetnost

Otošna keltska umetnost, znan tudi pod imenom hiberno-saksonska umetnost, je slog v umetnosti, ki je nastal v post-rimski zgodovini Irske in Velike Britanije.

Poglej Karolinška umetnost in Otoška keltska umetnost

Otonska umetnost

Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.

Poglej Karolinška umetnost in Otonska umetnost

Palača Residenz, München

Palača Residenz v središču Münchna je nekdanja kraljeva palača bavarskih monarhov Wittelsbachov.

Poglej Karolinška umetnost in Palača Residenz, München

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Karolinška umetnost in Pariz

Preplet (umetnost)

V vizualnih umetnostih je preplet dekorativni element, ki se je uporabljal v srednjeveški umetnosti.

Poglej Karolinška umetnost in Preplet (umetnost)

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Karolinška umetnost in Ravena

Razpelo

Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.

Poglej Karolinška umetnost in Razpelo

Reims

Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.

Poglej Karolinška umetnost in Reims

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Poglej Karolinška umetnost in Relief (umetnost)

Romanska umetnost

Romanska umetnost je umetnost Evrope od približno leta 1000 n. št.

Poglej Karolinška umetnost in Romanska umetnost

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Poglej Karolinška umetnost in Samostan

Samostan Sankt Gallen

Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.

Poglej Karolinška umetnost in Samostan Sankt Gallen

Sedem svobodnih umetnosti

Sedem svobodnih umetnosti ali lat.

Poglej Karolinška umetnost in Sedem svobodnih umetnosti

Serpentin

Serpentini (iz latinskega serpens, kača) so zelenkasti, rjavkasti ali pegasti minerali, ki se običajno najdejo v serpentinitskih kamninah.

Poglej Karolinška umetnost in Serpentin

Slonovina

Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.

Poglej Karolinška umetnost in Slonovina

Srednjeveška umetnost

Srednjeveška umetnost Zahodnega sveta pokriva širok razpon časa in prostora, več kot 1000 let umetnosti v Evropi, včasih pa tudi Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

Poglej Karolinška umetnost in Srednjeveška umetnost

Stara zaveza

Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.

Poglej Karolinška umetnost in Stara zaveza

Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis

Stolnica sv.

Poglej Karolinška umetnost in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis

Teoderik Veliki

Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.

Poglej Karolinška umetnost in Teoderik Veliki

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Poglej Karolinška umetnost in Trier

Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev

Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev označuje umetnine germanskih ljudstev v obdobju preseljevanja (približno od leta 300–900 n. št.). Vključuje umetnost migracij nemških plemen po celini, pa tudi začetek otoške ali irsko-saške umetnosti, anglosaške in keltske fuzije na britanskih otokih.

Poglej Karolinška umetnost in Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev

Val Müstair

Val Müstair je občina v okraju Engiadina Bassa / Val Müstair, v švicarskem kantonu Graubünden.

Poglej Karolinška umetnost in Val Müstair

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Poglej Karolinška umetnost in Vikingi

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Poglej Karolinška umetnost in Zahodno Rimsko cesarstvo

Zlata Marija iz Essna

Zlata Marija iz Essna je skulptura svete Marije in otroka Jezusa.

Poglej Karolinška umetnost in Zlata Marija iz Essna

1. Mojzesova knjiga

hebrejščini na jajčno lupino - razstavni eksponat muzeja v Jeruzalemu 1.

Poglej Karolinška umetnost in 1. Mojzesova knjiga

, Serpentin, Slonovina, Srednjeveška umetnost, Stara zaveza, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Teoderik Veliki, Trier, Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev, Val Müstair, Vikingi, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zlata Marija iz Essna, 1. Mojzesova knjiga.