Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Josip Vidmar

Index Josip Vidmar

Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.

102 odnosi: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Alamut (Bartol), Aleš Ušeničnik, Aleksander I. Karadžordžević, Aleksander Sergejevič Puškin, Aleksej Konstantinovič Tolstoj, Alojz Gradnik, Alojz Kraigher, Angleščina, Anton Lajovic, Anton Novačan, Anton Pavlovič Čehov, Anton Podbevšek, Anton Vodnik, Avgust Černigoj, AVNOJ, Živa Vidmar, Župančičeva nagrada, Boris Kidrič, Boris Ziherl, Branislav Nušić, Ciril Kosmač, Ciril Vidmar, Dramaturg, Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, Esej, Estetika, Ferdo Kozak, Fran Albreht, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, France Koblar, France Stele, Francoščina, Heinrich Böll, Hrvaščina, Igo Gruden, Ivan Cankar, Ivan Pregelj, Ivan Prijatelj, Izidor Cankar, Jajce, Bosna, Josip Broz - Tito, Josip Vidmar starejši, Josipina Vidmar, Juš Kozak, Karel Dobida, Karmela Kosovel, Kidričeva nagrada, ..., Kočevski zbor, Kritik, Lili Novy, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Marij Kogoj, München, Meta Vidmar, Miško Kranjec, Milan Vidmar, Mile Klopčič, Mile Korun, Miran Jarc, Miroslav Krleža, Molière, Nada Vidmar, Nemščina, Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Osvobodilna fronta, Oton Župančič, Pariz, Pavel Golia, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Politik, Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Praga, Prešernova nagrada, Prežihov Voranc, Prevajalec, Profesor, Prva svetovna vojna, Rihard Jakopič, Ruščina, Saturn, Seznam častnih meščanov Ljubljane, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Socialistični realizem, Sodobnost (revija), Srečko Kosovel, Stane Vidmar, Trije labodje, Veronika Deseniška, Vladimir Bartol, Vladimir Kralj, Zagreb, 11. april, 14. oktober, 1895, 1939, 1992. Razširi indeks (52 več) »

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani

Stavba AGRFT Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (kratica AGRFT) je edina ustanova v Sloveniji, ki izobražuje za poklice na omenjenih področjih.

Novo!!: Josip Vidmar in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani · Poglej več »

Alamut (Bartol)

Alamut je roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.

Novo!!: Josip Vidmar in Alamut (Bartol) · Poglej več »

Aleš Ušeničnik

Aleš Ušeničnik, slovenski katoliški duhovnik, filozof, teolog in akademik, * 3. julij 1868, Poljane nad Škofjo Loko, † 30. marec 1952, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Aleš Ušeničnik · Poglej več »

Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Novo!!: Josip Vidmar in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »

Aleksander Sergejevič Puškin

Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.

Novo!!: Josip Vidmar in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »

Aleksej Konstantinovič Tolstoj

Grof Aleksej Konstantinovič Tolstoj, ruski pesnik, pisatelj, romanopisec in dramatik, * 5. september (24. avgust, ruski koledar) 1817, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 10. oktober (28. september) 1875, vas Krasnij Rog, Ruski imperij (danes Počepski rajon, Brjanska oblast, Rusija).

Novo!!: Josip Vidmar in Aleksej Konstantinovič Tolstoj · Poglej več »

Alojz Gradnik

Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec, * 3. avgust 1882, Medana v Goriških brdih, † 14. julij 1967, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Alojz Gradnik · Poglej več »

Alojz Kraigher

Alojz Kraigher, slovenski pisatelj, zdravnik, * 22. april 1877, Postojna, † 25. februar 1959, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Alojz Kraigher · Poglej več »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Josip Vidmar in Angleščina · Poglej več »

Anton Lajovic

Anton Lajovic, slovenski skladatelj in sodnik, * 19. december 1878, Vače pri Litiji, † 28. avgust 1960, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Anton Lajovic · Poglej več »

Anton Novačan

Anton Novačan, slovenski politik, dramatik in novelist, * 9. julij 1887, Zadobrova, † 22. marec 1951, Posadas, Argentina.

Novo!!: Josip Vidmar in Anton Novačan · Poglej več »

Anton Pavlovič Čehov

Anton Pavlovič Čehov (rusko Анто́н Па́влович Че́хов), ruski pisatelj, * 29. januar (17. januar – julijanski) 1860, Taganrog, Ruski imperij, † 15. julij (2. julij – julijanski) 1904, Badenweiler, Nemško cesarstvo.

Novo!!: Josip Vidmar in Anton Pavlovič Čehov · Poglej več »

Anton Podbevšek

Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist, * 13. junij 1898, Grm pri Novem mestu, † 14. november 1981, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Anton Podbevšek · Poglej več »

Anton Vodnik

Anton Vodnik, slovenski pesnik, esejist, umetnostni zgodovinar in urednik, * 28. maj 1901, Podutik, † 2. oktober 1965, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Anton Vodnik · Poglej več »

Avgust Černigoj

Avgust Černigoj, slovenski slikar, grafik,* 24. avgust 1898, Trst, † 17. november 1985, Sežana.

Novo!!: Josip Vidmar in Avgust Černigoj · Poglej več »

AVNOJ

Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, hrvaško, bosansko, srbsko in črnogorsko Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politični organ, ki je predstavljal narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin.

Novo!!: Josip Vidmar in AVNOJ · Poglej več »

Živa Vidmar

Živa Vidmar, slovenska urednica, * 22. julij 1949, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Živa Vidmar · Poglej več »

Župančičeva nagrada

Župančičeva nagrada je priznanje, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana (MOL).

Novo!!: Josip Vidmar in Župančičeva nagrada · Poglej več »

Boris Kidrič

Boris Kidrič, slovenski komunist, partizan, politik, prvoborec in narodni heroj, * 10. april 1912, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 11. april 1953, Beograd.

Novo!!: Josip Vidmar in Boris Kidrič · Poglej več »

Boris Ziherl

Boris Ziherl, slovenski publicist, politik, marksistični filozof in sociolog, * 25. september 1910, Trst, † 11. februar 1976, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Boris Ziherl · Poglej več »

Branislav Nušić

Branislav Nušić (Бранислав Нушић), rojen Alkibijad Nuša (Алкибијад Нуша), srbski pisatelj in dramatik, * 20. oktober 1864, Beograd, Kraljevina Srbija, † 19. januar 1938, Beograd, Kraljevina Jugoslavija.

Novo!!: Josip Vidmar in Branislav Nušić · Poglej več »

Ciril Kosmač

Ciril Kosmač, slovenski pisatelj, * 28. september 1910, Slap ob Idrijci, † 28. januar 1980, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Ciril Kosmač · Poglej več »

Ciril Vidmar

Ciril Vidmar, slovenski založnik, * 1899, † 1982 Ciril se je rodil Josipini in Josipu Vidmarju.

Novo!!: Josip Vidmar in Ciril Vidmar · Poglej več »

Dramaturg

Dramaturg (grško δραματoυρoς dramatourgos, iz drama /dejanje/ in ergein /delati/), je bil prvotno pisec dramskih del, sedaj pa je umetniški svetovalec gledališkega vodstva ali televizijskega uredništva, ki sestavlja programki načrt, sodeljuje z dramskimi pisatelji, prireja ali pa popravlja igre za prikazovanje v gledališču ali televiziji.

Novo!!: Josip Vidmar in Dramaturg · Poglej več »

Edvard Kardelj

Edvard Kardelj (psevdonim Sperans, ilegalna in partizanska imena: Krištof, Bevc in Tone Brodar), slovenski politik, * 27. januar 1910, Ljubljana, † 10. februar 1979, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Edvard Kardelj · Poglej več »

Edvard Kocbek

Edvard Kocbek, slovenski pisatelj, pesnik in politik, * 27. september 1904, Videm ob Ščavnici, zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, † 3. november 1981, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Edvard Kocbek · Poglej več »

Esej

Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.

Novo!!: Josip Vidmar in Esej · Poglej več »

Estetika

Estetika (iz grške besede: aistetikós - čuten, zaznaven) je filozofski disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem o lepega nasploh in vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o določenem lepem.

Novo!!: Josip Vidmar in Estetika · Poglej več »

Ferdo Kozak

Ferdo Kozak, pisatelj, dramatik, urednik, publicist in politik, * 28. oktober 1894, Ljubljana, † 8. december 1957, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Ferdo Kozak · Poglej več »

Fran Albreht

Fran Albreht, tudi Franc Albreht, slovenski pesnik, književnik, partizan, taboriščnik in prvoborec, * 17. november 1889, Kamnik, † 11. februar 1963, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Fran Albreht · Poglej več »

Fran Saleški Finžgar

Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec, * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Fran Saleški Finžgar · Poglej več »

France Bevk

Bevkova rojstna hiša France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec in urednik, * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in France Bevk · Poglej več »

France Koblar

France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in France Koblar · Poglej več »

France Stele

France Stele je ime več znanih ljudi.

Novo!!: Josip Vidmar in France Stele · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (la langue française) je eden najpomembnejših romanskih jezikov; prehitevata jo le še španščina in portugalščina.

Novo!!: Josip Vidmar in Francoščina · Poglej več »

Heinrich Böll

Heinrich Theodor Böll, nemški pisatelj in prevajalec, * 21. december 1917, Köln, ✝ 16. julij 1985, Kreuzau-Langenbroich.

Novo!!: Josip Vidmar in Heinrich Böll · Poglej več »

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Novo!!: Josip Vidmar in Hrvaščina · Poglej več »

Igo Gruden

Igo (Ignacij) Gruden, slovenski pesnik in pravnik, * 18. april 1893, Nabrežina pri Trstu, † 29. november 1948, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Igo Gruden · Poglej več »

Ivan Cankar

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

Novo!!: Josip Vidmar in Ivan Cankar · Poglej več »

Ivan Pregelj

Ivan Pregelj, slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in kritik, * 27. oktober 1883, Most na Soči (tedaj Sv. Lucija na Soči), † 30. januar 1960, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Ivan Pregelj · Poglej več »

Ivan Prijatelj

Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Ivan Prijatelj · Poglej več »

Izidor Cankar

Izidor Cankar, slovenski duhovnik, pisatelj, umetnostni zgodovinar, kritik, prevajalec in diplomat, * 22. april 1886, Šid v Vojvodini, † 22. september 1958, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Izidor Cankar · Poglej več »

Jajce, Bosna

Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.

Novo!!: Josip Vidmar in Jajce, Bosna · Poglej več »

Josip Broz - Tito

Josip Broz (partizansko ime Tito), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).

Novo!!: Josip Vidmar in Josip Broz - Tito · Poglej več »

Josip Vidmar starejši

Josip Vidmar, slovenski podjetnik, * 5. marec 1859, Dol pri Ljubljani, † 1. junij 1950, Ljubljana Josip Vidmar je bil dežnikarski mojster in v Ljubljani imel dežnikarsko delavnico, od 1884 t. i. tovarno dežnikov, ki jo je prevzel sin Stane.

Novo!!: Josip Vidmar in Josip Vidmar starejši · Poglej več »

Josipina Vidmar

Josipina Vidmar, slovenska podjetnica in aktivistka, * 18. marec 1860, Ig † 20. maj 1922, Dunaj Je ženska, ki je leta 1901 dala pobudo za ustanovitev ženskega društva v Ljubljani.

Novo!!: Josip Vidmar in Josipina Vidmar · Poglej več »

Juš Kozak

Juš Kozak, slovenski pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik, * 26. junij 1892, Ljubljana, † 29. avgust 1964, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Juš Kozak · Poglej več »

Karel Dobida

Karel Dobida, slovenski pravnik, umetnostni kritik in prevajalec, * 26. julij 1896, Kranj, † 16. september 1964, Gradec.

Novo!!: Josip Vidmar in Karel Dobida · Poglej več »

Karmela Kosovel

Karmela Kosovel, slovenska pianistka, * 26. september 1899, Sežana, † 9. marec 1990, Steinach am Brenner, Tirolska, Avstrija.

Novo!!: Josip Vidmar in Karmela Kosovel · Poglej več »

Kidričeva nagrada

Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.

Novo!!: Josip Vidmar in Kidričeva nagrada · Poglej več »

Kočevski zbor

Kočevski zbor Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda ali na kratko Kočevski zbor je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od 1. do 3. oktobra 1943, kmalu po septembrski kapitulaciji fašistične Italije.

Novo!!: Josip Vidmar in Kočevski zbor · Poglej več »

Kritik

Krítik (preko nemščine kritik - iz starogrščine κριτής: krités - sodnik) je oseba, ki poda strokovno mnenje o določenemu delu oziroma izdelku.

Novo!!: Josip Vidmar in Kritik · Poglej več »

Lili Novy

Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder), slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije, * 24. december 1885, Gradec, † 7. marec 1958, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Lili Novy · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine, najbolj naseljene občine v Sloveniji.

Novo!!: Josip Vidmar in Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanski zvon

Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.

Novo!!: Josip Vidmar in Ljubljanski zvon · Poglej več »

Marij Kogoj

Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj, * 20. september 1892, Trst, † 27. februar 1956, Bokalce, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Marij Kogoj · Poglej več »

München

München München (starinsko slovensko Monakovo) je glavno mesto nemške zvezne dežele Bavarske.

Novo!!: Josip Vidmar in München · Poglej več »

Meta Vidmar

Metoda Vidmar, slovenska plesna umetnica in pedagoginja, * 15. maj 1899, Ljubljana, † 1. november 1975, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Meta Vidmar · Poglej več »

Miško Kranjec

''Kranjčeva hiša v Veliki Polani'' Miško Kranjec (izvirno Mihael Kranjec; madžarsko Krányecz Mihály), slovenski pisatelj in urednik, * 15. september 1908, Velika Polana, † 8. junij 1983, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Miško Kranjec · Poglej več »

Milan Vidmar

Milan Vidmar, slovenski elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj, * 22. junij 1885, Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 9. oktober 1962, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Milan Vidmar · Poglej več »

Mile Klopčič

Mile Klopčič, slovenski pesnik in prevajalec, * 16. november 1905, L'Hôpital, Francija, † 19. marec 1984, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Mile Klopčič · Poglej več »

Mile Korun

Mile Korun, slovenski režiser, scenograf, kostumograf, dramaturg, avtor dramatizacij, upokojeni profesor na ljubljanski AGRFT in dramatik * 30.

Novo!!: Josip Vidmar in Mile Korun · Poglej več »

Miran Jarc

Miran Jarc, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec * 5. julij 1900, Črnomelj, † 24. avgust 1942, Pugled pri Starem Logu.

Novo!!: Josip Vidmar in Miran Jarc · Poglej več »

Miroslav Krleža

Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj in enciklopedist, * 7. julij 1893, Zagreb, † 29. december 1981, Zagreb.

Novo!!: Josip Vidmar in Miroslav Krleža · Poglej več »

Molière

Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod umetniškim imenom Molière, francoski klasicistični dramatik in pisatelj, * 15. januar 1622, Pariz, Francija, † 17. februar 1673, Pariz.

Novo!!: Josip Vidmar in Molière · Poglej več »

Nada Vidmar

Nada Vidmar, slovenska operna pevka, * 27. maj 1917, Bruck an den Leitha (Avstrija), † 3. januar 1990, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Nada Vidmar · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Josip Vidmar in Nemščina · Poglej več »

Nikolaj Vasiljevič Gogolj

Nikolaj Vasiljevič Gogolj (rusko Никола́й Васи́льевич Го́голь), ruski pisatelj, * 1. april 1809, vas Soročinci v Poltavski guberniji, Rusija (danes Ukrajina), † 4. marec 1852, Moskva, Rusija.

Novo!!: Josip Vidmar in Nikolaj Vasiljevič Gogolj · Poglej več »

Osvobodilna fronta

Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica večanja aktivnosti Komunistične partije Slovenije (KPS) v času po okupaciji Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni, najprej pod imenom Protiimperialistična fronta, po propadu pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo pa pod imenom Osvobodilna fronta (OF).

Novo!!: Josip Vidmar in Osvobodilna fronta · Poglej več »

Oton Župančič

Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Oton Župančič · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Josip Vidmar in Pariz · Poglej več »

Pavel Golia

Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik in dramatik, * 10. april 1887, Trebnje, † 15. avgust 1959, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Josip Vidmar in Pavel Golia · Poglej več »

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Pohujšanje v dolini šentflorjanski: Farsa v treh aktih je dramsko delo Ivana Cankarja.

Novo!!: Josip Vidmar in Pohujšanje v dolini šentflorjanski · Poglej več »

Politik

G20 Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Novo!!: Josip Vidmar in Politik · Poglej več »

Povojni izvensodni poboji v Sloveniji

Edvard Kardelj - depeša Povojni poboji so izraz za izvensodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji.

Novo!!: Josip Vidmar in Povojni izvensodni poboji v Sloveniji · Poglej več »

Praga

Praga je glavno mesto in je z 1,2 milijona prebivalcev (2004) največje mesto na Češkem.

Novo!!: Josip Vidmar in Praga · Poglej več »

Prešernova nagrada

Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.

Novo!!: Josip Vidmar in Prešernova nagrada · Poglej več »

Prežihov Voranc

Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, † 18. februar 1950, Maribor.

Novo!!: Josip Vidmar in Prežihov Voranc · Poglej več »

Prevajalec

Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.

Novo!!: Josip Vidmar in Prevajalec · Poglej več »

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Novo!!: Josip Vidmar in Profesor · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Josip Vidmar in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rihard Jakopič

Rihard Jakopič, slovenski slikar, * 12. april 1869, Ljubljana, † 21. april 1943, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Rihard Jakopič · Poglej več »

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazík)) je slovanski jezik, ki ga govorijo predvsem v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Kazahstanu in Kirgiziji, v večji meri pa tudi v drugih državah, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze.

Novo!!: Josip Vidmar in Ruščina · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Josip Vidmar in Saturn · Poglej več »

Seznam častnih meščanov Ljubljane

Antonu Codelliju Levu Bilinskemu Seznam častnih meščanov Ljubljane, priznanje podeljuje Mestni svet Mestne občine Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Seznam častnih meščanov Ljubljane · Poglej več »

Slovenci

Zastava slovenskega naroda Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,06 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: Josip Vidmar in Slovenci · Poglej več »

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije.

Novo!!: Josip Vidmar in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.

Novo!!: Josip Vidmar in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana · Poglej več »

Socialistični realizem

Socialistični realizem (krajše socrealizem) je bila vodilna umetnostna smer v Sovjetski zvezi po letu 1930.

Novo!!: Josip Vidmar in Socialistični realizem · Poglej več »

Sodobnost (revija)

Stran iz prve številke ''Sodobnosti'' (1933) Sodobnost je slovenska revija za književnost in kulturo.

Novo!!: Josip Vidmar in Sodobnost (revija) · Poglej več »

Srečko Kosovel

Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.

Novo!!: Josip Vidmar in Srečko Kosovel · Poglej več »

Stane Vidmar

Stane Vidmar, slovenski telovadec in industrialec, * 29. november 1891, Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 28. julij 1957, Ljubljana, Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Novo!!: Josip Vidmar in Stane Vidmar · Poglej več »

Trije labodje

Trije labodi je bila revija, ki so jo leta 1921 začeli izdajati ekspresionisti v Novem mestu.

Novo!!: Josip Vidmar in Trije labodje · Poglej več »

Veronika Deseniška

Veronika Deseniška, grofica Celjska je bila druga žena Friderika II. Celjskega.

Novo!!: Josip Vidmar in Veronika Deseniška · Poglej več »

Vladimir Bartol

Vladimir Bartol, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, publicist, * 24. februar 1903, Sveti Ivan, Trst, Avstro-Ogrska (danes Italija), † 12. september 1967, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Josip Vidmar in Vladimir Bartol · Poglej več »

Vladimir Kralj

Vladimir Kralj, slovenski literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik, * 16. avgust 1901, Celje, † 29. marec 1969, Ljubljana.

Novo!!: Josip Vidmar in Vladimir Kralj · Poglej več »

Zagreb

Trg bana Jelačića Zagreb je glavno mesto Republike Hrvaške in središče istoimenske županije.

Novo!!: Josip Vidmar in Zagreb · Poglej več »

11. april

11.

Novo!!: Josip Vidmar in 11. april · Poglej več »

14. oktober

14.

Novo!!: Josip Vidmar in 14. oktober · Poglej več »

1895

1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Josip Vidmar in 1895 · Poglej več »

1939

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Josip Vidmar in 1939 · Poglej več »

1992

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Josip Vidmar in 1992 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »