Hitreje kot brskalnik!
111 odnosi: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Alamut (Bartol), Aleš Ušeničnik, Aleksander I. Karadžordžević, Aleksander Sergejevič Puškin, Aleksej Konstantinovič Tolstoj, Alojz Gradnik, Alojz Kraigher, Angleščina, Anton Lajovic, Anton Novačan, Anton Pavlovič Čehov, Anton Podbevšek, Anton Vodnik, Avgust Černigoj, AVNOJ, Živa Vidmar, Župančičeva nagrada, Božo Vodušek, Boris Kidrič, Boris Ziherl, Branislav Nušić, Ciril Kosmač, Ciril Vidmar, Dramaturg, Edvard Kardelj, Edvard Kocbek, Enciklopedija Slovenije, Esej, Estetika, Ferdo Kozak, Festival Ljubljana, Fran Albreht, Fran Saleški Finžgar, France Bernik, France Bevk, France Koblar, France Stele, Francoščina, Heinrich Böll, Hrvaščina, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Igo Gruden, Ivan Cankar, Ivan Pregelj, Ivan Prijatelj, Izidor Cankar, Jajce (mesto), Josip Broz - Tito, Josip Vidmar starejši, ..., Josipina Vidmar, Juš Kozak, Kardelj, Karel Dobida, Karmela Kosovel, Kidričeva nagrada, Kočevski zbor, Kritik, Lili Novy, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Marij Kogoj, München, Meta Vidmar, Miško Kranjec, Milan Vidmar, Mile Klopčič, Mile Korun, Miran Jarc, Miroslav Krleža, Molière, Nada Vidmar, Nemščina, Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Osvobodilna fronta, Oton Župančič, Pariz, Pavel Golia, PEN, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Politik, Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji, Praga, Prešernova nagrada, Prežihov Voranc, Prevajalec, Profesor, Prva svetovna vojna, Rihard Jakopič, Ruščina, Saturn, Seznam častnih meščanov Ljubljane, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Socialistični realizem, Sodobnost (revija), Srečko Kosovel, Stane Vidmar, Trije labodje, Univerza v Ljubljani, Veronika Deseniška, Vladimir Bartol, Vladimir Kralj, Zagreb, 11. april, 14. oktober, 1895, 1939, 1992. Razširi indeks (61 več) »
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani
Stavba AGRFT Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (kratica AGRFT) je edina ustanova v Sloveniji, ki izobražuje za poklice na omenjenih področjih.
Novo!!: Josip Vidmar in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani · Poglej več »
Alamut (Bartol)
Alamut je roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.
Novo!!: Josip Vidmar in Alamut (Bartol) · Poglej več »
Aleš Ušeničnik
Aleš Ušeničnik, slovenski katoliški duhovnik, filozof, teolog, akademik, * 3. julij 1868, Poljane nad Škofjo Loko, † 30. marec 1952, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Aleš Ušeničnik · Poglej več »
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Novo!!: Josip Vidmar in Aleksander I. Karadžordžević · Poglej več »
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Novo!!: Josip Vidmar in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »
Aleksej Konstantinovič Tolstoj
Grof Aleksej Konstantinovič Tolstoj, ruski pesnik, pisatelj, romanopisec in dramatik, * 5. september (24. avgust, ruski koledar) 1817, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 10. oktober (28. september) 1875, vas Krasnij Rog, Ruski imperij (danes Počepski rajon, Brjanska oblast, Rusija).
Novo!!: Josip Vidmar in Aleksej Konstantinovič Tolstoj · Poglej več »
Alojz Gradnik
Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec, * 3. avgust 1882, Medana v Goriških brdih, † 14. julij 1967, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Alojz Gradnik · Poglej več »
Alojz Kraigher
Alojz Kraigher, slovenski pisatelj, zdravnik, * 22. april 1877, Postojna, † 25. februar 1959, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Alojz Kraigher · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Josip Vidmar in Angleščina · Poglej več »
Anton Lajovic
Anton Lajovic, slovenski skladatelj in sodnik, * 19. december 1878, Vače pri Litiji, † 28. avgust 1960, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Anton Lajovic · Poglej več »
Anton Novačan
Anton Novačan, slovenski politik, dramatik in novelist, * 9. julij 1887, Zadobrova, † 22. marec 1951, Posadas, Argentina.
Novo!!: Josip Vidmar in Anton Novačan · Poglej več »
Anton Pavlovič Čehov
Anton Pavlovič Čehov (rusko Анто́н Па́влович Че́хов), ruski pisatelj, * 29. januar (17. januar – julijanski) 1860, Taganrog, Ruski imperij, † 15. julij (2. julij – julijanski) 1904, Badenweiler, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Josip Vidmar in Anton Pavlovič Čehov · Poglej več »
Anton Podbevšek
Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist, * 13. junij 1898, Grm pri Novem mestu, † 14. november 1981, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Anton Podbevšek · Poglej več »
Anton Vodnik
Anton Vodnik, slovenski pesnik, esejist, umetnostni zgodovinar in urednik, * 28. maj 1901, Podutik, † 2. oktober 1965, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Anton Vodnik · Poglej več »
Avgust Černigoj
Avgust Černigoj, slovenski slikar, grafik, * 24. avgust 1898, Trst, † 17. november 1985, Sežana.
Novo!!: Josip Vidmar in Avgust Černigoj · Poglej več »
AVNOJ
Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.
Novo!!: Josip Vidmar in AVNOJ · Poglej več »
Živa Vidmar
Živa Vidmar, slovenska urednica, * 22. julij 1949, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Živa Vidmar · Poglej več »
Župančičeva nagrada
Župančičeva nagrada je priznanje, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana (MOL).
Novo!!: Josip Vidmar in Župančičeva nagrada · Poglej več »
Božo Vodušek
Božo Vodušek, slovenski pesnik, prevajalec, esejist, jezikoslovec in literarni zgodovinar, * 30. januar 1905, Ljubljana, † 28. julij 1978, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Božo Vodušek · Poglej več »
Boris Kidrič
Boris Kidrič, slovenski komunist, partizan, politik, prvoborec in narodni heroj, * 10. april 1912, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 11. april 1953, Beograd, Jugoslavija.
Novo!!: Josip Vidmar in Boris Kidrič · Poglej več »
Boris Ziherl
Boris Ziherl, slovenski publicist, politik, marksistični filozof in sociolog, * 25. september 1910, Trst, † 11. februar 1976, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Boris Ziherl · Poglej več »
Branislav Nušić
Branislav Nušić (Бранислав Нушић), rojen Alkibijad Nuša (Алкибијад Нуша), srbski pisatelj in dramatik, * 20. oktober 1864, Beograd, Kraljevina Srbija, † 19. januar 1938, Beograd, Kraljevina Jugoslavija.
Novo!!: Josip Vidmar in Branislav Nušić · Poglej več »
Ciril Kosmač
Ciril Kosmač, slovenski pisatelj, * 28. september 1910, Slap ob Idrijci, † 28. januar 1980, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Ciril Kosmač · Poglej več »
Ciril Vidmar
Ciril Vidmar, slovenski založnik, * 15. maj 1899, Ljubljana, † 28. februar 1982, Radovljica Ciril se je rodil Josipini in Josipu Vidmarju.
Novo!!: Josip Vidmar in Ciril Vidmar · Poglej več »
Dramaturg
Dramaturg (grško δραματoυρoς dramatourgos, iz drama /dejanje/ in ergein /delati/), je bil prvotno pisec dramskih del, sedaj pa je umetniški svetovalec gledališkega vodstva ali televizijskega uredništva, ki sestavlja programski načrt, sodeluje z dramskimi pisatelji, prireja ali pa popravlja igre za prikazovanje v gledališču ali televiziji.
Novo!!: Josip Vidmar in Dramaturg · Poglej več »
Edvard Kardelj
Edvard Kardelj (psevdonim Sperans, ilegalna in partizanska imena: Krištof, J. Bevc, Ivan Kovač, Ivan Ukmar, Tone Brodar), slovenski politik, pisatelj, partizan, učitelj in jugoslovanski narodni heroj, * 27. januar 1910, Ljubljana, Avstro-Ogrska † 10. februar 1979, Ljubljana, SFRJ.
Novo!!: Josip Vidmar in Edvard Kardelj · Poglej več »
Edvard Kocbek
Edvard Kocbek,, slovenski pisatelj, pesnik in politik, * 27. september 1904, Sveti Jurij ob Ščavnici, Avstro-Ogrska † 3. november 1981, Ljubljana, SFRJ.
Novo!!: Josip Vidmar in Edvard Kocbek · Poglej več »
Enciklopedija Slovenije
Vseh 16 zvezkov ''Enciklopedije Slovenije'' Enciklopedija Slovenije (kratica ES) je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987–2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga na podlagi posebnega dogovora oz.
Novo!!: Josip Vidmar in Enciklopedija Slovenije · Poglej več »
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Novo!!: Josip Vidmar in Esej · Poglej več »
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Novo!!: Josip Vidmar in Estetika · Poglej več »
Ferdo Kozak
Ferdo Kozak, pisatelj, dramatik, urednik, publicist in politik, * 28. oktober 1894, Ljubljana, † 8. december 1957, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Ferdo Kozak · Poglej več »
Festival Ljubljana
Festival Ljubljana je javni zavod, ki ga je leta 1952 ustanovila Mestna občina Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Festival Ljubljana · Poglej več »
Fran Albreht
Fran Albreht, tudi Franc Albreht, slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taboriščnik, * 17. november 1889, Kamnik, † 11. februar 1963, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Fran Albreht · Poglej več »
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Fran Saleški Finžgar · Poglej več »
France Bernik
France Bernik, slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in akademik, * 13. maj 1927, Zapuže pri Ljubljani, † 27. april 2020, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in France Bernik · Poglej več »
France Bevk
Zakojci France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in France Bevk · Poglej več »
France Koblar
France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in France Koblar · Poglej več »
France Stele
France Stele je ime več znanih ljudi.
Novo!!: Josip Vidmar in France Stele · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Josip Vidmar in Francoščina · Poglej več »
Heinrich Böll
Heinrich Theodor Böll, nemški pisatelj in prevajalec, * 21. december 1917, Köln, ✝ 16. julij 1985, Kreuzau-Langenbroich.
Novo!!: Josip Vidmar in Heinrich Böll · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Josip Vidmar in Hrvaščina · Poglej več »
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Novo!!: Josip Vidmar in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Igo Gruden
Igo (Ignacij) Gruden, slovenski pesnik in pravnik, * 18. april 1893, Nabrežina pri Trstu, Avstro-Ogrska, † 29. november 1948, Ljubljana, SR Slovenija.
Novo!!: Josip Vidmar in Igo Gruden · Poglej več »
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Novo!!: Josip Vidmar in Ivan Cankar · Poglej več »
Ivan Pregelj
Ivan Pregelj, slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in kritik, * 27. oktober 1883, Most na Soči (tedaj Sv. Lucija na Soči), † 30. januar 1960, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Ivan Pregelj · Poglej več »
Ivan Prijatelj
Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Ivan Prijatelj · Poglej več »
Izidor Cankar
Izidor Cankar, umetnostni zgodovinar, diplomat, pisatelj, kritik in prevajalec, * 22. april 1886, Šid v Vojvodini, † 22. september 1958, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Izidor Cankar · Poglej več »
Jajce (mesto)
Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.
Novo!!: Josip Vidmar in Jajce (mesto) · Poglej več »
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Novo!!: Josip Vidmar in Josip Broz - Tito · Poglej več »
Josip Vidmar starejši
1935: Logo „Tovarnе dežnikov - Josip Vidmar“ Josip Vidmar, slovenski podjetnik, * 5. marec 1859, Dol pri Ljubljani, † 1. junij 1950, Ljubljana Prilep,1935- Račun, ki ga je izdala tovarna dežnikov Josip Vidmar - Ljubljana Josip Vidmar je bil dežnikarski mojster in v Ljubljani imel dežnikarsko delavnico, od 1884 tovarno dežnikov, ki jo je kasneje prevzel sin Stane.
Novo!!: Josip Vidmar in Josip Vidmar starejši · Poglej več »
Josipina Vidmar
Josipina Vidmar (rojena Jusič), slovenska podjetnica in aktivistka, * 18. marec 1860, Ig † 20. maj 1922, Dunaj Josipina je leta 1901 dala pobudo za ustanovitev ženskega društva v Ljubljani.
Novo!!: Josip Vidmar in Josipina Vidmar · Poglej več »
Juš Kozak
Juš Kozak, slovenski pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik, * 26. junij 1892, Ljubljana, † 29. avgust 1964, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Juš Kozak · Poglej več »
Kardelj
Kardelj je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Novo!!: Josip Vidmar in Kardelj · Poglej več »
Karel Dobida
Karel Dobida, slovenski pravnik, umetnostni kritik in prevajalec, * 26. julij 1896, Kranj, † 16. september 1964, Gradec.
Novo!!: Josip Vidmar in Karel Dobida · Poglej več »
Karmela Kosovel
Karmela Kosovel, slovenska pianistka, * 26. september 1899, Sežana, † 9. marec 1990, Steinach am Brenner, Tirolska, Avstrija.
Novo!!: Josip Vidmar in Karmela Kosovel · Poglej več »
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Novo!!: Josip Vidmar in Kidričeva nagrada · Poglej več »
Kočevski zbor
Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda ali na kratko Kočevski zbor je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od 1.
Novo!!: Josip Vidmar in Kočevski zbor · Poglej več »
Kritik
Krítik (preko nemščine kritik - iz starogrščine κριτής: krités - sodnik) je oseba, ki poda strokovno mnenje o določenemu delu oziroma izdelku.
Novo!!: Josip Vidmar in Kritik · Poglej več »
Lili Novy
Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder), slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije, * 24. december 1885, Gradec, † 7. marec 1958, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Lili Novy · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Josip Vidmar in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Novo!!: Josip Vidmar in Ljubljanski zvon · Poglej več »
Marij Kogoj
Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj, * 20. september 1892, Trst, † 27. februar 1956, Bokalce, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Marij Kogoj · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Josip Vidmar in München · Poglej več »
Meta Vidmar
Metoda (Meta) Vidmar, slovenska plesna umetnica in pedagoginja, * 15. maj 1899, Ljubljana, † 1. november 1975, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Meta Vidmar · Poglej več »
Miško Kranjec
Miško Kranjec (izvirno Mihael Kranjec; madžarsko Krányecz Mihály),, slovenski pisatelj in urednik, * 15. september 1908, Velika Polana, † 8. junij 1983, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Miško Kranjec · Poglej več »
Milan Vidmar
Milan Vidmar, slovenski elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj, * 22. junij 1885, Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 9. oktober 1962, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Milan Vidmar · Poglej več »
Mile Klopčič
Mile Klopčič, slovenski pesnik in prevajalec, * 16. november 1905, L'Hôpital, Francija, † 19. marec 1984, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Mile Klopčič · Poglej več »
Mile Korun
Mile Korun, slovenski režiser, scenograf, kostumograf, dramaturg, avtor dramatizacij, upokojeni profesor na ljubljanski AGRFT in dramatik * 30.
Novo!!: Josip Vidmar in Mile Korun · Poglej več »
Miran Jarc
Miran Jarc, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec * 5. julij 1900, Črnomelj, † 24. avgust 1942, Pugled pri Starem Logu.
Novo!!: Josip Vidmar in Miran Jarc · Poglej več »
Miroslav Krleža
Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj in enciklopedist, * 7. julij 1893, Zagreb, † 29. december 1981, Zagreb.
Novo!!: Josip Vidmar in Miroslav Krleža · Poglej več »
Molière
Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod umetniškim imenom Molière (po slovensko), francoski klasicistični dramatik in pisatelj, * 15. januar 1622, Pariz, Francija, † 17. februar 1673, Pariz.
Novo!!: Josip Vidmar in Molière · Poglej več »
Nada Vidmar
Nada Vidmar, slovenska operna pevka, * 27. maj 1917, Bruck an den Leitha (Avstrija), † 3. januar 1990, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Nada Vidmar · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Josip Vidmar in Nemščina · Poglej več »
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Nikolaj Vasiljevič Gogolj (rusko Николай Васильевич Гоголь, ukrajinsko Микола Васильович Гоголь), ruski pisatelj ukrajinskega porekla, * 1. april 1809, Veliki Soročinci, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 4. marec 1852, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija).
Novo!!: Josip Vidmar in Nikolaj Vasiljevič Gogolj · Poglej več »
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Josip Vidmar in Osvobodilna fronta · Poglej več »
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Oton Župančič · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Josip Vidmar in Pariz · Poglej več »
Pavel Golia
Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik, dramatik, gledališčnik * 10. april 1887, Trebnje, † 15. avgust 1959, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Josip Vidmar in Pavel Golia · Poglej več »
PEN
PEN je kratica za mednarodno združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists).
Novo!!: Josip Vidmar in PEN · Poglej več »
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Pohujšanje v dolini šentflorjanski: Farsa v treh aktih je dramsko delo Ivana Cankarja.
Novo!!: Josip Vidmar in Pohujšanje v dolini šentflorjanski · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Josip Vidmar in Politik · Poglej več »
Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji
Borisu Kidriču Povojni poboji so izraz za zunajsodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji.
Novo!!: Josip Vidmar in Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Josip Vidmar in Praga · Poglej več »
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Novo!!: Josip Vidmar in Prešernova nagrada · Poglej več »
Prežihov Voranc
Lovro Kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, slovenski pisatelj in politik, * 10. avgust 1893, Podgora, Avstro-Ogrska, † 18. februar 1950, Maribor, SR Slovenija.
Novo!!: Josip Vidmar in Prežihov Voranc · Poglej več »
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Novo!!: Josip Vidmar in Prevajalec · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Josip Vidmar in Profesor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Josip Vidmar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rihard Jakopič
Rihard Jakopič, slovenski slikar, * 12. april 1869, Ljubljana, † 21. april 1943, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Rihard Jakopič · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Josip Vidmar in Ruščina · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Josip Vidmar in Saturn · Poglej več »
Seznam častnih meščanov Ljubljane
Antonu Codelliju Levu Bilinskemu Seznam častnih meščanov Ljubljane, priznanje podeljuje Mestni svet Mestne občine Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Seznam častnih meščanov Ljubljane · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Josip Vidmar in Slovenci · Poglej več »
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.
Novo!!: Josip Vidmar in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.
Novo!!: Josip Vidmar in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana · Poglej več »
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije
Delegati na konferenci SZDL mariborskega okraja, januarja 1962 Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije (kratica SZDLS) je bila »prostovoljna demokratična fronta vseh delovnih ljudi in občanov kot posameznikov in njihovih družbenopolitičnih in drugih interesnih oblik združevanja z namenom graditve socialistične samoupravne družbe«.
Novo!!: Josip Vidmar in Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije · Poglej več »
Socialistični realizem
Socialistični realizem (krajše socrealizem) je bila vodilna umetnostna smer v Sovjetski zvezi po letu 1930.
Novo!!: Josip Vidmar in Socialistični realizem · Poglej več »
Sodobnost (revija)
Stran iz prve številke ''Sodobnosti'' (1933) Sodobnost je slovenska revija za književnost in kulturo.
Novo!!: Josip Vidmar in Sodobnost (revija) · Poglej več »
Srečko Kosovel
Kosovelov grob v Tomaju Srečko Kosovel, slovenski pesnik; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.
Novo!!: Josip Vidmar in Srečko Kosovel · Poglej več »
Stane Vidmar
Stane Vidmar je lahko.
Novo!!: Josip Vidmar in Stane Vidmar · Poglej več »
Trije labodje
Trije labodje je bila revija, ki so jo leta 1922 začeli izdajati ekspresionisti v Novem mestu.
Novo!!: Josip Vidmar in Trije labodje · Poglej več »
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Novo!!: Josip Vidmar in Univerza v Ljubljani · Poglej več »
Veronika Deseniška
Veronika Deseniška, grofica Celjska, je bila druga žena Friderika II. Celjskega.
Novo!!: Josip Vidmar in Veronika Deseniška · Poglej več »
Vladimir Bartol
Vladimir Bartol, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, publicist, biolog-lepidopterolog * 24. februar 1903, Sveti Ivan, Trst, Avstro-Ogrska (danes Italija), † 12. september 1967, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Josip Vidmar in Vladimir Bartol · Poglej več »
Vladimir Kralj
Vladimir Kralj, slovenski literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik, * 16. avgust 1901, Celje, † 29. marec 1969, Ljubljana.
Novo!!: Josip Vidmar in Vladimir Kralj · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Josip Vidmar in Zagreb · Poglej več »
11. april
11.
Novo!!: Josip Vidmar in 11. april · Poglej več »
14. oktober
14.
Novo!!: Josip Vidmar in 14. oktober · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Josip Vidmar in 1895 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Josip Vidmar in 1939 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Josip Vidmar in 1992 · Poglej več »
