Kazalo
47 odnosi: Al Araf, Alamut (Bartol), Avstro-Ogrska, Avtobiografija, Beograd, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Biologija, Dramatika, Druga svetovna vojna, Ekspresionizem, Esej, Filozofija, France Veber, Friedrich Nietzsche, Gledališče, Italija, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jovan Hadži, Književnost, Lino Legiša, Ljubljana, Marica Nadlišek Bartol, Metulji, Niccolò Machiavelli, Novinarstvo, Pariz, Petrovaradin, Pisatelj, Psihoanaliza, Psihologija, Sigmund Freud, Slikarstvo, Slovenci, Slovenija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Socialni realizem, Sorbona, Srbija, Sveti Ivan, Trst, TIGR, Trst, 12. september, 1903, 1967, 20. stoletje, 24. februar.
- Diplomiranci Univerze v Ljubljani
- Italijanski Slovenci
- Italijanski dramatiki v 20. stoletju
- Italijanski romanopisci v 20. stoletju
- Pokopani na Žalah, Ljubljana
- Slovenski dramatiki
- Slovenski romanopisci
- Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Al Araf
Al Araf je zbirka novel, ki jo je leta 1935 napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.
Poglej Vladimir Bartol in Al Araf
Alamut (Bartol)
Alamut je roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.
Poglej Vladimir Bartol in Alamut (Bartol)
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Vladimir Bartol in Avstro-Ogrska
Avtobiografija
Avtobiografija (iz grščine: αὐτός-autos sebe + βίος-bios življenje + γράφειν-graphein pisati) je življenjepis izpod peresa osebe same oz.
Poglej Vladimir Bartol in Avtobiografija
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Vladimir Bartol in Beograd
Biološki inštitut Jovana Hadžija
Biološki inštitut Jovana Hadžija je slovenski inštitut, ki ga je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Vladimir Bartol in Biološki inštitut Jovana Hadžija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Vladimir Bartol in Biologija
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Vladimir Bartol in Dramatika
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Vladimir Bartol in Druga svetovna vojna
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Poglej Vladimir Bartol in Ekspresionizem
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Poglej Vladimir Bartol in Esej
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Vladimir Bartol in Filozofija
France Veber
France Veber, slovenski filozof, * 20. september 1890, Gornja Radgona, † 3. maj 1975, Ljubljana.
Poglej Vladimir Bartol in France Veber
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Vladimir Bartol in Friedrich Nietzsche
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Vladimir Bartol in Gledališče
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Vladimir Bartol in Italija
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Vladimir Bartol in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jovan Hadži
Jovan Hadži, slovenski zoolog srbskega rodu, * 22. november 1884, Temišvar, Romunija, † 11. december 1972, Ljubljana.
Poglej Vladimir Bartol in Jovan Hadži
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Vladimir Bartol in Književnost
Lino Legiša
Lino (Vendelin) Legiša, slovenski literarni zgodovinar, filolog in kritik, * 22. marec 1908, Škoflje pri Divači, † 28. junij 1980, Ljubljana.
Poglej Vladimir Bartol in Lino Legiša
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Vladimir Bartol in Ljubljana
Marica Nadlišek Bartol
Marica Nadlišek Bartol (tudi Marica Bartol Nadlišek), slovenska pisateljica, prevajalka, publicistka, učiteljica in urednica, * 10. februar 1867, Trst, † 3. januar 1940, Ljubljana.
Poglej Vladimir Bartol in Marica Nadlišek Bartol
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Vladimir Bartol in Metulji
Niccolò Machiavelli
Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.
Poglej Vladimir Bartol in Niccolò Machiavelli
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Vladimir Bartol in Novinarstvo
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Vladimir Bartol in Pariz
Petrovaradin
Petrovaradin (izvirno Петроварадин; Pétervárad, Peterwardein) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Vladimir Bartol in Petrovaradin
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Vladimir Bartol in Pisatelj
Psihoanaliza
Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.
Poglej Vladimir Bartol in Psihoanaliza
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Vladimir Bartol in Psihologija
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Vladimir Bartol in Sigmund Freud
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Vladimir Bartol in Slikarstvo
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vladimir Bartol in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Vladimir Bartol in Slovenija
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Vladimir Bartol in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.
Poglej Vladimir Bartol in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Socialni realizem
Socialni realizem ali novi realizem (tudi nova stvarnost, nem. Neue Sachlichkeit) je oznaka za smer, ki se je v slovenski književnosti razmahnila med letoma 1930 in 1941.
Poglej Vladimir Bartol in Socialni realizem
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Vladimir Bartol in Sorbona
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Vladimir Bartol in Srbija
Sveti Ivan, Trst
Sveti Ivan na razglednici iz leta 1911 Sveti Iván je del šeste tržaške četrti in nekdanja pretežno slovenska vas v bližini središča Trsta.
Poglej Vladimir Bartol in Sveti Ivan, Trst
TIGR
Spominska plošča vojaškemu vodji organizacije TIGR Danilu Zelenu v Ljubljani TIGR (kratica za imena Trst, Istra, Gorica in Reka) je bila revolucionarna podtalna organizacija slovenskih in hrvaških domoljubov, nacionalistov in predvsem protifašistov.
Poglej Vladimir Bartol in TIGR
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Vladimir Bartol in Trst
12. september
12.
Poglej Vladimir Bartol in 12. september
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vladimir Bartol in 1903
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vladimir Bartol in 1967
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Vladimir Bartol in 20. stoletje
24. februar
24.
Poglej Vladimir Bartol in 24. februar