Hitreje kot brskalnik!
50 odnosi: Anton Podbevšek, Antropozofija, Ženski svet (revija), Črnomelj, Božidar Jakac, Budizem, Dom in svet, Drago Bajt, Dramatika, Ekspresionizem, Franc Zadravec, France Koblar, Gimnazija, Igralec (umetnik), Italija, Kočevski Rog, Koncentracijsko taborišče Gonars, Krščanstvo, Križ na gori, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Marjan Dolgan, Mentorstvo, Milan Klemenčič, Mladika (razločitev), Novinarstvo, Novo mesto, Okupacija, Partizan, Pesništvo, Pesnik, Pisatelj, Prevajalec, Proza, Prva svetovna vojna, Pugled pri Starem Logu, Seznam slovenskih dramatikov, Seznam slovenskih pesnikov, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB, Slovenci, Verd, Vergerij (Jarc), Veter v mreži, Violinist, Zagreb, 1900, 1942, 24. avgust, 5. julij.
Anton Podbevšek
Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist, * 13. junij 1898, Grm pri Novem mestu, † 14. november 1981, Ljubljana.
Novo!!: Miran Jarc in Anton Podbevšek · Poglej več »
Antropozofija
Ántropozofíja (iz grš. ἄνθρωπος ánthropos človek in σοφία sofίa znanje) je filozofski nauk, ki prerašča v svetovni nazor.
Novo!!: Miran Jarc in Antropozofija · Poglej več »
Ženski svet (revija)
Ženski svet (1923–1941) je bil tretji slovenski ženski list za Slovenko (1896-1902) in Jadranko (1921-1923).
Novo!!: Miran Jarc in Ženski svet (revija) · Poglej več »
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Novo!!: Miran Jarc in Črnomelj · Poglej več »
Božidar Jakac
Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik, * 16. julij 1899, Novo mesto, † 20. november 1989, Ljubljana.
Novo!!: Miran Jarc in Božidar Jakac · Poglej več »
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Novo!!: Miran Jarc in Budizem · Poglej več »
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Novo!!: Miran Jarc in Dom in svet · Poglej več »
Drago Bajt
Drago (Dragomil) Bajt, slovenski literarni zgodovinar, prevajalec, esejist, publicist, literarni kritik, urednik in ugankar, * 7. februar 1948, Ljubljana.
Novo!!: Miran Jarc in Drago Bajt · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Miran Jarc in Dramatika · Poglej več »
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Novo!!: Miran Jarc in Ekspresionizem · Poglej več »
Franc Zadravec
Franc Zadravec, slovenski literarni zgodovinar, * 27. september 1925, Stročja vas, † 24. julij 2016, Gornji Grad.
Novo!!: Miran Jarc in Franc Zadravec · Poglej več »
France Koblar
France Koblar, slovenski literarni zgodovinar, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 29. november 1889, Železniki, † 11. januar 1975, Ljubljana.
Novo!!: Miran Jarc in France Koblar · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Miran Jarc in Gimnazija · Poglej več »
Igralec (umetnik)
Igralec je umetnik, ki deluje v okviru gledališča (gledališki igralec), filma (filmski igralec) in televizije (televizijski igralec).
Novo!!: Miran Jarc in Igralec (umetnik) · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Miran Jarc in Italija · Poglej več »
Kočevski Rog
Jama pod Macesnovo Gorico Kočevski Rog (ali tudi samo Rog, nemško Hornwald) je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske.
Novo!!: Miran Jarc in Kočevski Rog · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Gonars
Spominsko obeležje na mestu Koncentracijskega taborišča Gonars Koncentracijsko taborišče Gonars je bilo fašistično taborišče, ustanovljeno 23. februarja 1942 v bližini naselja Gonars v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Novo!!: Miran Jarc in Koncentracijsko taborišče Gonars · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Miran Jarc in Krščanstvo · Poglej več »
Križ na gori
Križ na gori je delo Ivana Cankarja iz leta 1904, ki mu je dal avtor podnaslov Ljubezenska zgodba.
Novo!!: Miran Jarc in Križ na gori · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Miran Jarc in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Novo!!: Miran Jarc in Ljubljanski zvon · Poglej več »
Marjan Dolgan
Marjan Dolgan, slovenski literarni zgodovinar in kritik, * 31. marec 1950, Dolnja Košana.
Novo!!: Miran Jarc in Marjan Dolgan · Poglej več »
Mentorstvo
Mentorstvo je proces, v katerem izkušenjsko bogat posameznik pomaga mlajšemu pri njegovem razvoju in napredku ter proces usmerjanja in vodenja mladega neizkušenega človeka z nasveti in pojasnili.
Novo!!: Miran Jarc in Mentorstvo · Poglej več »
Milan Klemenčič
Milan Klemenčič je lahko.
Novo!!: Miran Jarc in Milan Klemenčič · Poglej več »
Mladika (razločitev)
Mladika je lahko ime publikacij.
Novo!!: Miran Jarc in Mladika (razločitev) · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Miran Jarc in Novinarstvo · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Miran Jarc in Novo mesto · Poglej več »
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Novo!!: Miran Jarc in Okupacija · Poglej več »
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Novo!!: Miran Jarc in Partizan · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Miran Jarc in Pesništvo · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Miran Jarc in Pesnik · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Miran Jarc in Pisatelj · Poglej več »
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Novo!!: Miran Jarc in Prevajalec · Poglej več »
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Novo!!: Miran Jarc in Proza · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Miran Jarc in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Pugled pri Starem Logu
Pugled (nemško: Hohenberg, 645 mnm) je zapuščen zaselek na obronkih Kočevskega Roga, blizu kraja Stari Log.
Novo!!: Miran Jarc in Pugled pri Starem Logu · Poglej več »
Seznam slovenskih dramatikov
Seznam slovenskih dramatikov.
Novo!!: Miran Jarc in Seznam slovenskih dramatikov · Poglej več »
Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.
Novo!!: Miran Jarc in Seznam slovenskih pesnikov · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Miran Jarc in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB
Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB, vključuje pesnike, pisatelje, dramatike, esejiste in literarne zgodovinarje, umrle v taborišču, ustreljene med talci, padle v boju ali kako drugače kot žrtve v narodnoosvobodilnem boju 1941–1945.
Novo!!: Miran Jarc in Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Miran Jarc in Slovenci · Poglej več »
Verd
Verd je gručasto naselje z okoli 2000 prebivalci, drugo največje v Občini Vrhnika, ki stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike, ki se je ozemeljsko skoraj dotika.
Novo!!: Miran Jarc in Verd · Poglej več »
Vergerij (Jarc)
Vergerij je največja dramska zasnova Mirana Jarca, ki je ostala nedokončana (poznamo tri večje odlomke, ki so nastali v letih 1927, 1929 in 1932), in eden najboljših primerov slovenskega ekspresionizma.
Novo!!: Miran Jarc in Vergerij (Jarc) · Poglej več »
Veter v mreži
Veter v mreži je slovenski zgodovinski dramski film iz leta 1990.
Novo!!: Miran Jarc in Veter v mreži · Poglej več »
Violinist
Violinist Violinist je glasbenik, izvajalec na godalni instrument, imenovan violina.
Novo!!: Miran Jarc in Violinist · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Miran Jarc in Zagreb · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Miran Jarc in 1900 · Poglej več »
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Miran Jarc in 1942 · Poglej več »
24. avgust
24.
Novo!!: Miran Jarc in 24. avgust · Poglej več »
5. julij
5.
Novo!!: Miran Jarc in 5. julij · Poglej več »
