Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Pavel Golia

Index Pavel Golia

Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik, dramatik, gledališčnik * 10. april 1887, Trebnje, † 15. avgust 1959, Ljubljana, Slovenija.

37 odnosi: Beograd, Bratomor na Metavi, Dramatika, Dramaturg, Egon Gabrijelčič, France Prešeren, Galicija, Gimnazija, Igor Grdina, Kadetnica, Karel Štrekelj, Karlovec, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Moskva, Novo mesto, Osijek, Pepelka, Pesnik, Prva svetovna vojna, Prvenec, Psevdonim, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam slovenskih dramatikov, Seznam slovenskih pesnikov, Slovenci, Slovenija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovensko narodno gledališče, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Maribor, Trebnje, Trst, 10. april, 15. avgust, 1887, 1959.

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Novo!!: Pavel Golia in Beograd · Poglej več »

Bratomor na Metavi

Bratomor na Metavi je drama Pavla Golia napisana leta 1935.

Novo!!: Pavel Golia in Bratomor na Metavi · Poglej več »

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Novo!!: Pavel Golia in Dramatika · Poglej več »

Dramaturg

Dramaturg (grško δραματoυρoς dramatourgos, iz drama /dejanje/ in ergein /delati/), je bil prvotno pisec dramskih del, sedaj pa je umetniški svetovalec gledališkega vodstva ali televizijskega uredništva, ki sestavlja programski načrt, sodeluje z dramskimi pisatelji, prireja ali pa popravlja igre za prikazovanje v gledališču ali televiziji.

Novo!!: Pavel Golia in Dramaturg · Poglej več »

Egon Gabrijelčič

Egon Gabrijelčič (Egon Alois Josef), avstro-ogrski častnik, nadporočnik, * 3. junij 1888, Tolmin, † 4. februar 1915, Kurimka (Slovaška), na fronti v Galiciji kot poveljnik stotnije 97.

Novo!!: Pavel Golia in Egon Gabrijelčič · Poglej več »

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Novo!!: Pavel Golia in France Prešeren · Poglej več »

Galicija

Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.

Novo!!: Pavel Golia in Galicija · Poglej več »

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Novo!!: Pavel Golia in Gimnazija · Poglej več »

Igor Grdina

Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.

Novo!!: Pavel Golia in Igor Grdina · Poglej več »

Kadetnica

Kadetnica je v nekaterih državah vojaška šola v kateri se kadeti usposabljajo za častnike.

Novo!!: Pavel Golia in Kadetnica · Poglej več »

Karel Štrekelj

Karel Štrekelj, slovenski jezikoslovec, slavist, publicist, etnolog in zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi * 24. februar 1859, Gorjansko pri Komnu na Krasu, † 7. julij 1912, Gradec, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Pavel Golia in Karel Štrekelj · Poglej več »

Karlovec

Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.

Novo!!: Pavel Golia in Karlovec · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Pavel Golia in Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanski zvon

Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.

Novo!!: Pavel Golia in Ljubljanski zvon · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Novo!!: Pavel Golia in Moskva · Poglej več »

Novo mesto

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.

Novo!!: Pavel Golia in Novo mesto · Poglej več »

Osijek

Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.

Novo!!: Pavel Golia in Osijek · Poglej več »

Pepelka

Ta članek vsebuje primerjavo Pepelke (Jakoba in Wilhelma Grimma) s slovensko ljudsko pravljico Mačeha in pastorka.

Novo!!: Pavel Golia in Pepelka · Poglej več »

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Pavel Golia in Pesnik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Pavel Golia in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Prvenec

Prvenec imenujemo prvi glasbeni album, leposlovno delo ali drugo, zlasti umetniško delo, ki ga izda neki avtor.

Novo!!: Pavel Golia in Prvenec · Poglej več »

Psevdonim

Psevdonim ali vzdevek (tudi alias) je izmišljeno ime, ki si ga oseba ali skupina privzame za določen namen in se razlikuje od njihovega izvirnega ali pravega imena (ortonim).

Novo!!: Pavel Golia in Psevdonim · Poglej več »

Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.

Novo!!: Pavel Golia in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti · Poglej več »

Seznam slovenskih dramatikov

Seznam slovenskih dramatikov.

Novo!!: Pavel Golia in Seznam slovenskih dramatikov · Poglej več »

Seznam slovenskih pesnikov

Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.

Novo!!: Pavel Golia in Seznam slovenskih pesnikov · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Pavel Golia in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Pavel Golia in Slovenija · Poglej več »

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.

Novo!!: Pavel Golia in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »

Slovensko narodno gledališče

Slovensko narodno gledališče (kratica SNG) je naziv več slovenskih kulturnih ustanov.

Novo!!: Pavel Golia in Slovensko narodno gledališče · Poglej več »

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.

Novo!!: Pavel Golia in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana · Poglej več »

Slovensko narodno gledališče Maribor

Slovensko narodno gledališče Maribor (SNG Maribor) je slovenska nacionalna poklicna gledališka ustanova.

Novo!!: Pavel Golia in Slovensko narodno gledališče Maribor · Poglej več »

Trebnje

Trebnje je mesto v Sloveniji s skoraj 4.000 prebivalci in središče občine Trebnje.

Novo!!: Pavel Golia in Trebnje · Poglej več »

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: Pavel Golia in Trst · Poglej več »

10. april

10.

Novo!!: Pavel Golia in 10. april · Poglej več »

15. avgust

15.

Novo!!: Pavel Golia in 15. avgust · Poglej več »

1887

1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Pavel Golia in 1887 · Poglej več »

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Pavel Golia in 1959 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »