Hitreje kot brskalnik!
64 odnosi: Anton Dolenc (zdravnik), Školjka (Kraigher), Štajerska, Živa Kraigher, Boris Kraigher, Bovec, Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana, Dachauski procesi, Dentalna medicina, Dragotin Kette, Dramatika, Dušan Kraigher, Dušan Moravec, Dunaj, Evald Koren, Fran Gestrin, Gorica, Ivan Cankar, Jurij Kraigher - Žore, Književnost nove romantike, Koncentracijsko taborišče Dachau, Kontrolor Škrobar, Kritik, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Maja Kraigher, München, Medicina, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Modernizem, Nada Kraigher, Narodnoosvobodilni boj, Naturalizem, Novo mesto, Ožbalt Ilaunig, Osvobodilna fronta, Oton Župančič, Pesnik, Pisatelj, Postojna, Prešernova nagrada, Proza, Prva svetovna vojna, Sergej Kraigher, Seznam prejemnikov Prešernove nagrade, Seznam slovenskih cankaroslovcev, Seznam slovenskih dramatikov, Seznam slovenskih internirancev, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih zdravnikov, ..., Slovenci, Slovenka (časnik), Slovenski narod (časnik), Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Uroš Kraigher, Vito Kraigher, Zadruga, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Zdravnik, Zvonka Zupanič Slavec, 1877, 1959, 22. april, 25. februar. Razširi indeks (14 več) »
Anton Dolenc (zdravnik)
Anton Dolenc, slovenski zdravnik specialist za sodno medicino in patologijo, slikar * 13. junij 1930, Rečica ob Savinji, † 1. februar 2013, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Anton Dolenc (zdravnik) · Poglej več »
Školjka (Kraigher)
Školjka je drama Alojza Kraigherja, ki jo je napisal leta 1911.
Novo!!: Alojz Kraigher in Školjka (Kraigher) · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Alojz Kraigher in Štajerska · Poglej več »
Živa Kraigher
Živa Kraigher, slovenska plesna učiteljica in koreografinja, * 16. junij 1920, Ilirska Bistrica, † 20. maj 2011, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Živa Kraigher · Poglej več »
Boris Kraigher
Boris Kraigher – Janez, slovenski komunist, partizan, politični komisar, prvoborec, politik in narodni heroj, * 14. februar 1914, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, † 4. januar 1967, Sremska Mitrovica (avtomobilska nesreča).
Novo!!: Alojz Kraigher in Boris Kraigher · Poglej več »
Bovec
Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.
Novo!!: Alojz Kraigher in Bovec · Poglej več »
Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana
Centralna medicinska knjižnica v Ljubljani je knjižnica, ki deluje v sklopu Medicinske fakultete v Ljubljani.
Novo!!: Alojz Kraigher in Centralna medicinska knjižnica, Ljubljana · Poglej več »
Dachauski procesi
Dachauski procesi je naziv za dve različni skupini sodnih procesov, ki so se nanašali na koncentracijsko taborišče Dachau.
Novo!!: Alojz Kraigher in Dachauski procesi · Poglej več »
Dentalna medicina
Prostor za zobozdravstvene operacije Zobozdravstvo, znano tudi kot dentalna medicina je veja medicine, ki se osredotoča na zobovje, dlesni in usta.
Novo!!: Alojz Kraigher in Dentalna medicina · Poglej več »
Dragotin Kette
Dragotin Kette, slovenski pesnik, * 19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici, † 26. april 1899, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Dragotin Kette · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Alojz Kraigher in Dramatika · Poglej več »
Dušan Kraigher
Dušan Kraigher – Jug, slovenski pravnik in narodni heroj, * 8. februar 1908, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, † 15. junij 1943, Dobrovlje.
Novo!!: Alojz Kraigher in Dušan Kraigher · Poglej več »
Dušan Moravec
Dušan Moravec, slovenski literarni zgodovinar, pisatelj, dramaturg, * 4. oktober 1920, Ljubljana, † 25. februar 2015, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Dušan Moravec · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Alojz Kraigher in Dunaj · Poglej več »
Evald Koren
Evald Koren, slovenski literarni zgodovinar, * 17. september 1930, Maribor, † 10. januar 2013, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Evald Koren · Poglej več »
Fran Gestrin
Fran Gestrin, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, * 1. december 1865, Ljubljana, † 15. avgust 1893, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Fran Gestrin · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Alojz Kraigher in Gorica · Poglej več »
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Novo!!: Alojz Kraigher in Ivan Cankar · Poglej več »
Jurij Kraigher - Žore
Jurij Kraigher - Žore (tudi Georg Kraigher ali George Kreigher), vojaški pilot, veteran prve in druge svetovne vojne, polkovnik vojnega letalstva ZDA, testni pilot, inovator, upokojeni direktor Pan American Airways, * 3. april 1891, Hrašče, Postojna, † 17. september 1984, Litchfield, Connecticut, Združene države Amerike.
Novo!!: Alojz Kraigher in Jurij Kraigher - Žore · Poglej več »
Književnost nove romantike
Književnost nove romantike, tudi novoromantična literarna smer ali novoromantika se je začela razvijati v Franciji v petdesetih letih 19. stoletja, vrh pa je dosegla v osemdesetih in devetdesetih letih ter s svojim vplivom segla v 20. stoletje.
Novo!!: Alojz Kraigher in Književnost nove romantike · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Dachau
Koncentracijsko taborišče Dachau Koncentracijsko taborišče Dachau (KZ Dachau) je bilo nemško taborišče v mestu Dachau, okoli 20 km severno od Münchna.
Novo!!: Alojz Kraigher in Koncentracijsko taborišče Dachau · Poglej več »
Kontrolor Škrobar
Kontrolor Škrobar je roman Alojza Kraigherja iz leta 1914.
Novo!!: Alojz Kraigher in Kontrolor Škrobar · Poglej več »
Kritik
Krítik (preko nemščine kritik - iz starogrščine κριτής: krités - sodnik) je oseba, ki poda strokovno mnenje o določenemu delu oziroma izdelku.
Novo!!: Alojz Kraigher in Kritik · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Alojz Kraigher in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Novo!!: Alojz Kraigher in Ljubljanski zvon · Poglej več »
Maja Kraigher
Maja Kraigher, slovenska prevajalka in urednica, *12. februar 1947, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Maja Kraigher · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Alojz Kraigher in München · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Alojz Kraigher in Medicina · Poglej več »
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (kratica UL MF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Alojz Kraigher in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani · Poglej več »
Modernizem
Modernizem je lahko.
Novo!!: Alojz Kraigher in Modernizem · Poglej več »
Nada Kraigher
Nada Kraigher, slovenska mladinska pisateljica, prevajalka, politična aktivistka (NOB), * 29. januar 1911, Trst, † 29. februar 2000, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Nada Kraigher · Poglej več »
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Novo!!: Alojz Kraigher in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »
Naturalizem
Naturalizem je umetnostna smer, skrajna oblika realizma.
Novo!!: Alojz Kraigher in Naturalizem · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Alojz Kraigher in Novo mesto · Poglej več »
Ožbalt Ilaunig
Ožbalt Ilaunig, slovenski sodnik in pisatelj, * 26. julij 1876, Rebrca pri Železni kapli, Avstro-Ogrska, † 8. februar 1945, Lenart v Slovenskih goricah.
Novo!!: Alojz Kraigher in Ožbalt Ilaunig · Poglej več »
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Alojz Kraigher in Osvobodilna fronta · Poglej več »
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Oton Župančič · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Alojz Kraigher in Pesnik · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Alojz Kraigher in Pisatelj · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Alojz Kraigher in Postojna · Poglej več »
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Novo!!: Alojz Kraigher in Prešernova nagrada · Poglej več »
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Novo!!: Alojz Kraigher in Proza · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alojz Kraigher in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sergej Kraigher
Sergej Kraigher, slovenski politik in prvoborec, * 30. maj 1914, Postojna, † 18. januar 2001.
Novo!!: Alojz Kraigher in Sergej Kraigher · Poglej več »
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade.
Novo!!: Alojz Kraigher in Seznam prejemnikov Prešernove nagrade · Poglej več »
Seznam slovenskih cankaroslovcev
Seznam slovenskih cankaroslovcev.
Novo!!: Alojz Kraigher in Seznam slovenskih cankaroslovcev · Poglej več »
Seznam slovenskih dramatikov
Seznam slovenskih dramatikov.
Novo!!: Alojz Kraigher in Seznam slovenskih dramatikov · Poglej več »
Seznam slovenskih internirancev
Seznam slovenskih internirancev.
Novo!!: Alojz Kraigher in Seznam slovenskih internirancev · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Alojz Kraigher in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Seznam slovenskih zdravnikov
Seznam slovenskih zdravnikov (medicincev in stomatologov).
Novo!!: Alojz Kraigher in Seznam slovenskih zdravnikov · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Alojz Kraigher in Slovenci · Poglej več »
Slovenka (časnik)
Naslovnica prve številke Slovenke Slovenka je bil prvi slovenski ženski časopis.
Novo!!: Alojz Kraigher in Slovenka (časnik) · Poglej več »
Slovenski narod (časnik)
Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Novo!!: Alojz Kraigher in Slovenski narod (časnik) · Poglej več »
Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Sveta Trojica v Slovenskih goricah, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.
Novo!!: Alojz Kraigher in Sveta Trojica v Slovenskih goricah · Poglej več »
Uroš Kraigher
Uroš Kraigher, slovenski publicist, prevajalec in urednik, * 21. junij 1909, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, † 31. marec 1984, Ljubljana.
Novo!!: Alojz Kraigher in Uroš Kraigher · Poglej več »
Vito Kraigher
Vito (Viktor) Kraigher, slovenski pravnik in politik, * 15.
Novo!!: Alojz Kraigher in Vito Kraigher · Poglej več »
Zadruga
Zadruga (tudi "kooperativa", angl. cooperative, co-operative, coops) je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb.
Novo!!: Alojz Kraigher in Zadruga · Poglej več »
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike.
Novo!!: Alojz Kraigher in Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev · Poglej več »
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Novo!!: Alojz Kraigher in Zdravnik · Poglej več »
Zvonka Zupanič Slavec
Zvonka Zupanič Slavec, slovenska zgodovinarka medicine, * 1. november 1958.
Novo!!: Alojz Kraigher in Zvonka Zupanič Slavec · Poglej več »
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Alojz Kraigher in 1877 · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Alojz Kraigher in 1959 · Poglej več »
22. april
22.
Novo!!: Alojz Kraigher in 22. april · Poglej več »
25. februar
25.
Novo!!: Alojz Kraigher in 25. februar · Poglej več »
