Kazalo
110 odnosi: Agilulf, Ajstulf, Ansprand, Apeninski polotok, Aripert II., Autari, Berengar I., Bernard Langobardski, Bizantinsko cesarstvo, Cezar (naslov), Deziderij Langobardski, Država, Francija, Germani, Glavno mesto, Henrik II. Sveti, Italija, Italsko kraljestvo (476–493), Karel III. Debeli, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karlman Bavarski, Kraljevina Italija, Kraljevina Sardinija, Langobardi, Legenda, Liutprand, Lotar I. Karolinški, Ludvik II. Italijanski, Mesto, Milano, Monarhija, Napoleon Bonaparte, Napoleon II., Oblast, Ostrogotsko kraljestvo, Oton I. Veliki, Papež, Papež Hadrijan I., Pavia, Pipin Langobardski, Plebiscit, Raginpert, Regent, Republika, Rimsko cesarstvo, Rimsko pravo, Salijci, Savojci, Seznam rimskih vladarjev, ... Razširi indeks (60 več) »
- Kralji Italije
- Seznami kraljev
Agilulf
Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Italijanski kralji in Agilulf
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Poglej Italijanski kralji in Ajstulf
Ansprand
Ansprand je bil leta 712 približno tri mesece kralj Langobardov.
Poglej Italijanski kralji in Ansprand
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Italijanski kralji in Apeninski polotok
Aripert II.
Aripert ali Aribert je bil vojvoda Torina in od leta 701 do 712 kralj Langobardov, * ni znano, † 712.
Poglej Italijanski kralji in Aripert II.
Autari
Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Italijanski kralji in Autari
Berengar I.
Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.
Poglej Italijanski kralji in Berengar I.
Bernard Langobardski
Bernard, kralj Italije (Rex Langobardorum, 810-817), * 797, Vermandois (Normandija), † 17. april 818, Milano.
Poglej Italijanski kralji in Bernard Langobardski
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Italijanski kralji in Bizantinsko cesarstvo
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Italijanski kralji in Cezar (naslov)
Deziderij Langobardski
Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.
Poglej Italijanski kralji in Deziderij Langobardski
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Italijanski kralji in Država
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Italijanski kralji in Francija
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Italijanski kralji in Germani
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Italijanski kralji in Glavno mesto
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Italijanski kralji in Henrik II. Sveti
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Italijanski kralji in Italija
Italsko kraljestvo (476–493)
Odoakrovo Italsko kraljestvo je bila neformalna germanska država na Apeninskem polotoku.
Poglej Italijanski kralji in Italsko kraljestvo (476–493)
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Poglej Italijanski kralji in Karel III. Debeli
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Italijanski kralji in Karel Plešasti
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Italijanski kralji in Karel Veliki
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Poglej Italijanski kralji in Karlman Bavarski
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Italijanski kralji in Kraljevina Italija
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Italijanski kralji in Kraljevina Sardinija
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Italijanski kralji in Langobardi
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Italijanski kralji in Legenda
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Italijanski kralji in Liutprand
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Italijanski kralji in Lotar I. Karolinški
Ludvik II. Italijanski
Ludvikov nagrobnik Ludvik II.
Poglej Italijanski kralji in Ludvik II. Italijanski
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Italijanski kralji in Mesto
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Italijanski kralji in Milano
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Italijanski kralji in Monarhija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Italijanski kralji in Napoleon Bonaparte
Napoleon II.
Napoleon II (Napoléon François Joseph Charles Bonaparte) je bil leta 1815 nekaj tednov sporen francoski cesar.
Poglej Italijanski kralji in Napoleon II.
Oblast
Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.
Poglej Italijanski kralji in Oblast
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Poglej Italijanski kralji in Ostrogotsko kraljestvo
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Italijanski kralji in Oton I. Veliki
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Italijanski kralji in Papež
Papež Hadrijan I.
Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Italijanski kralji in Papež Hadrijan I.
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Italijanski kralji in Pavia
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Poglej Italijanski kralji in Pipin Langobardski
Plebiscit
Plebiscit (latinsko plebis scitum.
Poglej Italijanski kralji in Plebiscit
Raginpert
Raginpert ali Raginbert je bil vojvoda Torina in nato nekaj mesecev leta 701 kralj Langobardov, * ni znano, † 701.
Poglej Italijanski kralji in Raginpert
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Italijanski kralji in Regent
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Italijanski kralji in Republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Italijanski kralji in Rimsko cesarstvo
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Italijanski kralji in Rimsko pravo
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Italijanski kralji in Salijci
Savojci
Savojci so pripadniki dinastije Savoia, ki je ena od najstarejših kraljevskih družin v Evropi, saj segajo začetki njene zgodovine v leto 1003.
Poglej Italijanski kralji in Savojci
Seznam rimskih vladarjev
Seznam rimskih vladarjev je razdeljen po obdobjih različnih tipov oblasti.
Poglej Italijanski kralji in Seznam rimskih vladarjev
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Italijanski kralji in Starorimska civilizacija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Italijanski kralji in Sveto rimsko cesarstvo
Teodelinda
Teodelinda na freski, avtor Zavattari, stolnica v Monzi Teodelinda (okoli 570 - 628) je bila kraljica Langobardov.
Poglej Italijanski kralji in Teodelinda
Umberto II. Italijanski
Umberto II.
Poglej Italijanski kralji in Umberto II. Italijanski
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Italijanski kralji in Ustanovitev Rima
Viktor Emanuel III.
Viktor Emanuel III.
Poglej Italijanski kralji in Viktor Emanuel III.
Vladar
Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.
Poglej Italijanski kralji in Vladar
Volitve
volilno skrinjico Volitve so politični postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj glas, ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno.
Poglej Italijanski kralji in Volitve
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Italijanski kralji in Zgodovina
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Italijanski kralji in 11. stoletje
1720
1720 (MDCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Italijanski kralji in 1720
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Italijanski kralji in 1805
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Italijanski kralji in 1806
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 1814
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Italijanski kralji in 1861
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Italijanski kralji in 1878
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Italijanski kralji in 1900
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 1946
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Italijanski kralji in 1983
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 2002
584
584 (DLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Italijanski kralji in 584
590
590 (DXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Italijanski kralji in 590
591
591 (DXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Italijanski kralji in 591
616
616 (DCXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 616
625
625 (DCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 625
635
635 (DCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Italijanski kralji in 635
636
636 (DCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Italijanski kralji in 636
652
652 (DCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Italijanski kralji in 652
653
653 (DCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 653
661
661 (DCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Italijanski kralji in 661
662
662 (DCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Italijanski kralji in 662
671
671 (DCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Italijanski kralji in 671
700
700 (DCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 700
712
712 (DCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Italijanski kralji in 712
744
744 (DCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Italijanski kralji in 744
749
749 (DCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Italijanski kralji in 749
751
751 (DCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Italijanski kralji in 751
756
756 (DCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 756
774
774 (DCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Italijanski kralji in 774
781
781 (DCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Italijanski kralji in 781
810
810 (DCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 810
817
817 (DCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 817
818
818 (DCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Italijanski kralji in 818
839
839 (DCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Italijanski kralji in 839
875
875 (DCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Italijanski kralji in 875
877
877 (DCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 877
879
879 (DCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 879
887
887 (DCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Italijanski kralji in 887
888
888 (DCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Italijanski kralji in 888
922
922 (CMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 922
924
924 (CMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 924
929
929 (CMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 929
933
933 (CMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 933
941
941 (CMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Italijanski kralji in 941
945
945 (CMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Italijanski kralji in 945
950
950 (CML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 950
952
952 (CMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Italijanski kralji in 952
961
961 (CMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Italijanski kralji in 961
962
962 (CMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Italijanski kralji in 962
973
973 (CMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Italijanski kralji in 973