Kazalo
35 odnosi: Alba Longa, Anzio, Apenini, Benetke, Bronasta doba, Didona, Eneida, Enej, Etruščani, Gaj Avgust Oktavijan, Herkul, Humanizem, Indoevropski jeziki, Italijanska renesansa, Jean-Jacques Rousseau, Kartagina (občina), Kvirinalski grič, Lacij, Latinci, Legenda, Mars (mitologija), Mitologija, Neolitik, Paleolitik, Papež Pavel II., Papež Sikst IV., Poganstvo, Rimska mitologija, Rimska republika, Saturn (mitologija), Starorimska civilizacija, Strabon, Toga, Ustanovitev Rima, Vergilij.
Alba Longa
Alba Longa (občasno napisana Albalonga v italijanskih virih) je bilo antično mesto Latincev v osrednji Italiji, 19 kilometrov jugovzhodno od Rima, v gričevju Albani.
Poglej Ustanovitev Rima in Alba Longa
Anzio
Anzio je mesto in pristanišče v italijanski deželi Lacij, ki leži okoli 57 kilometrov južno od Rima.
Poglej Ustanovitev Rima in Anzio
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Ustanovitev Rima in Apenini
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Ustanovitev Rima in Benetke
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Ustanovitev Rima in Bronasta doba
Didona
''Smrt Didone'', Heinrich Friedrich Füger Didona, tudi Dido ter Elisa, je bila mitološka ustanoviteljica Kartagine in njena prva kraljica.
Poglej Ustanovitev Rima in Didona
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Ustanovitev Rima in Eneida
Enej
Enej je moško osebno ime.
Poglej Ustanovitev Rima in Enej
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Ustanovitev Rima in Etruščani
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Ustanovitev Rima in Gaj Avgust Oktavijan
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Ustanovitev Rima in Herkul
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Ustanovitev Rima in Humanizem
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Ustanovitev Rima in Indoevropski jeziki
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Ustanovitev Rima in Italijanska renesansa
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Ustanovitev Rima in Jean-Jacques Rousseau
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Ustanovitev Rima in Kartagina (občina)
Kvirinalski grič
Kvirinalski grič (/ ˈkwɪrɪnəl /; latinsko Collis Quirinalis, italijansko Quirinale) je eden od sedmih rimskih gričev, severovzhodno od središča mesta.
Poglej Ustanovitev Rima in Kvirinalski grič
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ustanovitev Rima in Lacij
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Ustanovitev Rima in Latinci
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Ustanovitev Rima in Legenda
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Poglej Ustanovitev Rima in Mars (mitologija)
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Ustanovitev Rima in Mitologija
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Ustanovitev Rima in Neolitik
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Ustanovitev Rima in Paleolitik
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Ustanovitev Rima in Papež Pavel II.
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Poglej Ustanovitev Rima in Papež Sikst IV.
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Ustanovitev Rima in Poganstvo
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Ustanovitev Rima in Rimska mitologija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Ustanovitev Rima in Rimska republika
Saturn (mitologija)
Saturn (latinsko: Sāturnus) je bil bog v starorimski religiji in lik v rimski mitologiji.
Poglej Ustanovitev Rima in Saturn (mitologija)
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Ustanovitev Rima in Starorimska civilizacija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Ustanovitev Rima in Strabon
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Poglej Ustanovitev Rima in Toga
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Ustanovitev Rima in Ustanovitev Rima
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Ustanovitev Rima in Vergilij
Prav tako znan kot Nastanek Rima, Romul in Rem.