Kazalo
39 odnosi: Determinizem, Dogodkovno obzorje, Energija, Entropija (razločitev), ER = EPR, Foton, Galaksija, Gerardus 't Hooft, Gravitacijsko polje, Hawkingovo sevanje, Informacija, Københavnska interpretacija, Kip Stephen Thorne, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Kvantno stanje, Leonard Susskind, Meritev, Normalna porazdelitev, Paradoks, Planckova dolžina, Planckova masa, Prasevanje, Prostostna stopnja, Roger Penrose, Scientific American, Seznam paradoksov, Snov, Spin, Splošna teorija relativnosti, Standardni odklon, Stephen Hawking, Supermasivna črna luknja, Težnost, The New York Times, Valovna funkcija, Vesolje, Vrtilna količina.
Determinizem
Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Determinizem
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Dogodkovno obzorje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Energija
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Entropija (razločitev)
ER = EPR
ER.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in ER = EPR
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Foton
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Galaksija
Gerardus 't Hooft
Gerardus 't Hooft, nizozemski fizik, * 5. julij 1946, Den Helder, Nizozemska.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Gerardus 't Hooft
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Gravitacijsko polje
Hawkingovo sevanje
Hawkingovo sevanje je sevanje črnega telesa, ki ga domnevno sproščajo črne luknje zaradi kvantnih učinkov blizu njihovega dogodkovnega obzorja.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Hawkingovo sevanje
Informacija
Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Informacija
Københavnska interpretacija
Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Københavnska interpretacija
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Kip Stephen Thorne
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Kvantna gravitacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Kvantna mehanika
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Kvantna teorija polja
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Kvantno stanje
Leonard Susskind
Leonard Susskind, ameriški fizik in kozmolog, * 1. januar 1940, New York, New York, ZDA.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Leonard Susskind
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Meritev
Normalna porazdelitev
Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Normalna porazdelitev
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Paradoks
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Planckova dolžina
Planckova masa
Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Planckova masa
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Prasevanje
Prostostna stopnja
Prostostna stopnja se lahko nanaša na.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Prostostna stopnja
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Roger Penrose
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Scientific American
Seznam paradoksov
Seznam paradoksov.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Seznam paradoksov
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Snov
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Spin
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Splošna teorija relativnosti
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Standardni odklon
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Stephen Hawking
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Supermasivna črna luknja
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Težnost
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in The New York Times
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Valovna funkcija
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Vesolje
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Informacijski paradoks črnih lukenj in Vrtilna količina