Kazalo
97 odnosi: Adiža, Afriška plošča, Afrika, Albanija, Alpe, Apenini, Arno (reka), Balkan, Beneška laguna, Bolsensko jezero, Brenta (reka), Dolina Aoste, Dolomiti, Donava, Drava, Egadsko otočje, Enklava in eksklava, Eolsko otočje, Erozija, Etna, Evrazijska plošča, Evropa, Flegrejska polja, Flegrejsko otočje, Francija, Furlanija - Julijska krajina, Gardsko jezero, Gargano, Iberski polotok, Inn, Italija, Italijanske dežele, Jadransko morje, Jezero Maggiore, Jezero Orta, Jonsko morje, Južna Evropa, Kalabrija, Kaldera, Kenozoik, Kotijske Alpe, Lago di Lesina, Laguna, Lampedusa, Lampione, Ledenik, Ligurske Alpe, Ligursko morje, Linosa, Lipari (otok), ... Razširi indeks (47 več) »
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Geografija Italije in Adiža
Afriška plošča
Afriška plošča je glavna tektonska plošča, ki prečka ekvator in ničelni poldnevnik.
Poglej Geografija Italije in Afriška plošča
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Geografija Italije in Afrika
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Geografija Italije in Albanija
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Geografija Italije in Alpe
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Geografija Italije in Apenini
Arno (reka)
Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.
Poglej Geografija Italije in Arno (reka)
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Geografija Italije in Balkan
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Poglej Geografija Italije in Beneška laguna
Bolsensko jezero
Bolsensko jezero (italijansko Lago di Bolsena) v osrednji Italiji, je jezero vulkanskega in tektonskega izvora.
Poglej Geografija Italije in Bolsensko jezero
Brenta (reka)
Brenta je italijanska reka, ki teče od pokrajine Trento do Jadranskega morja, južno od beneške lagune v Benečiji, na severovzhodu Italije.
Poglej Geografija Italije in Brenta (reka)
Dolina Aoste
Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.
Poglej Geografija Italije in Dolina Aoste
Dolomiti
Dolomiti so gorovje v severni Italiji.
Poglej Geografija Italije in Dolomiti
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Geografija Italije in Donava
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Geografija Italije in Drava
Egadsko otočje
Egadsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Egadi), je skupina petih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Trapani.
Poglej Geografija Italije in Egadsko otočje
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Geografija Italije in Enklava in eksklava
Eolsko otočje
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.
Poglej Geografija Italije in Eolsko otočje
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Geografija Italije in Erozija
Etna
Etna (tudi Mongibello) je aktiven vulkanski kompleks, ki se nahaja na vzhodni obali Sicilije.
Poglej Geografija Italije in Etna
Evrazijska plošča
Evrazijska ploča je ena glavnih litosferskih plošč planeta Zemlje, površine 67 811 000 km².
Poglej Geografija Italije in Evrazijska plošča
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija Italije in Evropa
Flegrejska polja
Flegrajska polja (italijansko Campi Flegrei; neapeljsko Campe Flegree, iz grščine φλέγω phlego, goreti) je velik vulkan zahodno od Neaplja v Italiji.
Poglej Geografija Italije in Flegrejska polja
Flegrejsko otočje
Flegrejsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Flegree), je skupina štirih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Neapelj.
Poglej Geografija Italije in Flegrejsko otočje
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Geografija Italije in Francija
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Geografija Italije in Furlanija - Julijska krajina
Gardsko jezero
Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.
Poglej Geografija Italije in Gardsko jezero
Gargano
Gargano je zgodovinska in geografska podregija v pokrajini Foggia, Apulija, jugovzhodna Italija, sestavljena iz širokega izoliranega gorskega masiva, sestavljenega iz visokogorja in več vrhov ter tvori hrbtenico rta Gargano v Jadranskem morju, »ostrogo« na italijanskem »škornju«.
Poglej Geografija Italije in Gargano
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Geografija Italije in Iberski polotok
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Geografija Italije in Inn
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Geografija Italije in Italija
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Geografija Italije in Italijanske dežele
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Geografija Italije in Jadransko morje
Jezero Maggiore
Jezero Maggiore (italijansko: Lago Maggiore ali Verbano) je najzahodnejše od treh velikih predalpskih jezer v Italiji in po velikosti drugo, takoj za Gardskim jezerom.
Poglej Geografija Italije in Jezero Maggiore
Jezero Orta
Jezero Orta (italijansko: Lago d’Orta) je jezero v severni Italiji, ki se nahaja zahodno od jezera Maggiore na nadmorski višini 290 metrov.
Poglej Geografija Italije in Jezero Orta
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Geografija Italije in Jonsko morje
Južna Evropa
Južna Evropa. Južna Evropa je podregija Evrope, ki zavzema države ob, v ali v bližini Sredozemskega morja (z Iberskim, Apeninskim in Balkanskim polotokom) in Črnega morja, delno pa se lahko dotika tudi Male Azije/Anatolije na vzhodu in Severne Afrike na zahodu.
Poglej Geografija Italije in Južna Evropa
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Geografija Italije in Kalabrija
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Geografija Italije in Kaldera
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Geografija Italije in Kenozoik
Kotijske Alpe
Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.
Poglej Geografija Italije in Kotijske Alpe
Lago di Lesina
Lago di Lesina), je laguna v Jadranskem morju, na severni obali polotoka Gargano, 9 km (v zračni črti) zahodno od lagune Lago di Varano. Upravno spada pod italijansko deželo Apulija (pokrajina Foggia). Zavzema skupno 51,4 km². Laguna je 22 km dolgo in 2,3 km široko jezero, ki ga dva kanala povezujeta z morjem.
Poglej Geografija Italije in Lago di Lesina
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Poglej Geografija Italije in Laguna
Lampedusa
Lampedusa (izgovarjava v italijanščini) je otok v Sredozemskem morju, ki pripada Italiji.
Poglej Geografija Italije in Lampedusa
Lampione
Lampione je majhen skalnati otok v Sredozemskem morju, ki pripada Italiji in spada v skupino Pelagijskih otokov.
Poglej Geografija Italije in Lampione
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Geografija Italije in Ledenik
Ligurske Alpe
Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.
Poglej Geografija Italije in Ligurske Alpe
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Geografija Italije in Ligursko morje
Linosa
Linosa je vulkanski otok v Sredozemskem morju, ki pripada Italiji.
Poglej Geografija Italije in Linosa
Lipari (otok)
Lipari (sicilsko Lìpari) je največji med Eolskimi otoki v Tirenskem morju ob severni obali Sicilije v južni Italiji; ime nosi tudi glavno mesto in občina na otoku, ki je sicer upravno del metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Geografija Italije in Lipari (otok)
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Geografija Italije in Lombardija
Maranska laguna
Laguna v Lignano Sabbiadoro, Italija Maranska laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Marano), je laguna v severnem Jadranskem morju, jugovzhodno od naselja Lignano Sabbiadoro.
Poglej Geografija Italije in Maranska laguna
Marsili
Marsíli (italijansko Il Marsili) je največji evropski podmorski ognjenik, ki se dviguje 3.000 m z dna Tirenskega morja.
Poglej Geografija Italije in Marsili
Matterhorn
Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.
Poglej Geografija Italije in Matterhorn
Merano
Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto z okoli 40.000 prebivalci na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.
Poglej Geografija Italije in Merano
Mesinski preliv
Mesinska ožinaSlika NASA / ASTER Mesinski preliv, tudi Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.
Poglej Geografija Italije in Mesinski preliv
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Geografija Italije in Mezozoik
Mont Blanc
Mont Blanc (francosko) ali Monte Bianco (italijansko) (pomeni Bela gora) je najvišja gora v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski uniji.
Poglej Geografija Italije in Mont Blanc
Monte Rosa
Monte Rosa (ali sopomenka kot pleonazem: masiv Monte Rosa (italijansko Massiccio del Monte Rosa, nemško Monte Rosa-Massiv; francosko massif du Mont Rose) je gorski masiv, ki se nahaja v vzhodnem delu Peninskih Alp med Švico (Valais) in Italijo (Piemont in Dolina Aoste). Monte Rosa je drugi najvišji vrh v Alpah in zahodni Evropi.
Poglej Geografija Italije in Monte Rosa
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Geografija Italije in Morena
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geografija Italije in Ognjenik
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geografija Italije in Oligocen
Orvieto
Orvieto je mesto in občina z okoli 20.000 prebivalci v pokrajini Terni v jugozahodni Umbriji v Italiji.
Poglej Geografija Italije in Orvieto
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Geografija Italije in Pad
Padova (pokrajina)
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Geografija Italije in Padova (pokrajina)
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Geografija Italije in Padska nižina
Pelagijsko otočje
Pelagijsko otočje (tudi Pelagijski / Pelaški otoki ali Pelaško otočje, v italijanskem izvirniku Isole Pelagie), je skupina treh otokov v Sredozemskem morju, med Sicilijo, Malto in Tunizijo.
Poglej Geografija Italije in Pelagijsko otočje
Perugia (pokrajina)
Sedež pokrajine Perugia Pokrajina Perugia (v italijanskem izvirniku Provincia di Perugia, izg. Provinča di Perudža) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.
Poglej Geografija Italije in Perugia (pokrajina)
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Poglej Geografija Italije in Piava
Pontinsko otočje
Pontinsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Ponziane ali Isole Pontine), je skupina šestih otokov v Tirenskem morju, med katerimi je daleč največji otok Ponza, ki ležijo zahodno od mesta Gaeta.
Poglej Geografija Italije in Pontinsko otočje
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Geografija Italije in Porečje
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geografija Italije in Potres
Prelaz Stelvio
Nekaj od 48 serpentin blizu vrha prelaza Stelvio Prelaz Stelvio je s svojimi 2757 m nadmorske višine najvišji asfaltirani gorski prelaz v vzhodnih Alpah in drugi najvišji v celotnih Alpah (najvišji je Col de l'lseran).
Poglej Geografija Italije in Prelaz Stelvio
Razvodje
Glavna evropska razvodja (rdeče črte), ki ločujejo porečja (siva področja) Razvodje je v geomorfologiji izraz za mejno ozemlje med porečji, od koder vode (podzemne in nadzemne) tečejo v različne smeri in včasih oddajajo vode v različna morja.
Poglej Geografija Italije in Razvodje
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Geografija Italije in Ren
Retijske Alpe
Retijske Alpe (nemško Rätischen Alpen, italijansko Alpi Retiche) je gorovje del Vzhodnih Alp in ležijo na obmejnem območju vzhodne Švice, zahodne Avstrije, Lihtenštajna in severne Italije.
Poglej Geografija Italije in Retijske Alpe
Rieti (pokrajina)
Pokrajina Rieti (v italijanskem izvirniku Provincia di Rieti, izg. Provinča di Rijeti) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej Geografija Italije in Rieti (pokrajina)
Salento
Salento, tudi Salentinski polotok je ime 100 km dolgega in 40 km širokega polotoka na skrajnem jugovzhodu Italije in ga pogosto imenujejo peta italijanskega škornja, ki leži med Tarantskim zalivom, ki je del Jonskega morja in Otrantskim prelivom (vrati) med Jonskim in Jadranskim morjem.
Poglej Geografija Italije in Salento
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Geografija Italije in Sardinija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Geografija Italije in Sicilija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Geografija Italije in Sredozemsko morje
Stromboli
Stromboli je otok v Tirenskem morju, ki leži ob severni obali Sicilije in vključuje goro Stromboli z enim od treh aktivnih ognjenikov v Italiji.
Poglej Geografija Italije in Stromboli
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Poglej Geografija Italije in Tektonska plošča
Terni (pokrajina)
Pokrajina Terni (v italijanskem izvirniku Provincia di Terni, izg. Provinča di Terni) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.
Poglej Geografija Italije in Terni (pokrajina)
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Geografija Italije in Tibera
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Poglej Geografija Italije in Tilment
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Geografija Italije in Tirensko morje
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Geografija Italije in Topografija
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Geografija Italije in Toskana
Toskansko otočje
Toskansko otočje ali Toskanski arhipelag (izvirno) je veriga otokov med Ligurskim morjem in Tirenskim morjem na zahodu Toskane v Italiji.
Poglej Geografija Italije in Toskansko otočje
Trasimensko jezero
Trasimensko jezero (italijansko Lago Trasimeno, latinsko Trasumennus, etruščansko Tarśmina) je jezero v pokrajini Perugia, v deželi Umbrija v Italiji na meji s Toskano.
Poglej Geografija Italije in Trasimensko jezero
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Geografija Italije in Trbiž
Tremitsko otočje
Tremitsko otočje ali Tremiti (v italijanskem izvirniku Isole Tremiti ali Isole Diomedee), je skupina šestih otokov v Jadranskem morju, severno od polotoka Gargano in vzhodno od mesta Termoli.
Poglej Geografija Italije in Tremitsko otočje
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Poglej Geografija Italije in Trentino - Zgornje Poadižje
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Geografija Italije in Vezuv
Vicenza (pokrajina)
Pokrajina Vicenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Vicenza) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Geografija Italije in Vicenza (pokrajina)
Vulcano
Vulcano (sicilsko: Vurcanu) ali Vulcan je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, približno 25 km severno od Sicilije in je na najjužnejšem koncu sedmih Eolskih otokov.
Poglej Geografija Italije in Vulcano