51 odnosi: Albert Einstein, Annalen der Physik, Avstrija, Avstrijci, Avstrijska akademija znanosti, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska vojska, Doktorat, Dunaj, E = mc², Energija, Enrico Fermi, Erwin Schrödinger, Fizik, Fizika, Franz Serafin Exner, Gibalna količina, Heike Kamerlingh Onnes, Hendrik Antoon Lorentz, Henri Poincaré, Hitrost svetlobe, Italija, James Clerk Maxwell, Jožef Stefan, Joseph John Thomson, Kvantna mehanika, Leiden, Ludwig Edward Boltzmann, Masa, Max Planck, Max von Laue, Nadporočnik, Nobelova nagrada za fiziko, Oliver Heaviside, Paul Ehrenfest, Posebna teorija relativnosti, Prva svetovna vojna, Sevalni tlak, Sevanje, Telo (fizika), Teorija relativnosti, Trento (pokrajina), Univerza na Dunaju, Vztrajnost, Wikivir, Wilhelm Wien, Wolfgang Ernst Pauli, 1874, 1915, 30. november, ..., 7. oktober. Razširi indeks (1 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Albert Einstein · Poglej več »
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Annalen der Physik · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Avstrija · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Avstrijci · Poglej več »
Avstrijska akademija znanosti
Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Avstrijska akademija znanosti · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avstro-ogrska vojska
Uniforme avstro-ogrske vojske Avstro-ogrska vojska je bila del Avstro-ogrskih oboroženih sil in se je delila na tri dele.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Avstro-ogrska vojska · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Doktorat · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Dunaj · Poglej več »
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in E = mc² · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Energija · Poglej več »
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Enrico Fermi · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Fizika · Poglej več »
Franz Serafin Exner
Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Franz Serafin Exner · Poglej več »
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Gibalna količina · Poglej več »
Heike Kamerlingh Onnes
Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Heike Kamerlingh Onnes · Poglej več »
Hendrik Antoon Lorentz
Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Hendrik Antoon Lorentz · Poglej več »
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Henri Poincaré · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Italija · Poglej več »
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in James Clerk Maxwell · Poglej več »
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Jožef Stefan · Poglej več »
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Joseph John Thomson · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Kvantna mehanika · Poglej več »
Leiden
Leiden je mesto in občina na Nizozemskem.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Leiden · Poglej več »
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Masa · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Max Planck · Poglej več »
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Max von Laue · Poglej več »
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Nadporočnik · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Oliver Heaviside · Poglej več »
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Paul Ehrenfest · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Sevalni tlak · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Sevanje · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Telo (fizika) · Poglej več »
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Teorija relativnosti · Poglej več »
Trento (pokrajina)
Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Trento (pokrajina) · Poglej več »
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Univerza na Dunaju · Poglej več »
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Vztrajnost · Poglej več »
Wikivir
Wikivir je spletna digitalna knjižnica, zgrajena s tehnologijo wiki, ki deluje kot sestrski projekt Wikipedije pod okriljem neprofitne Fundacije Wikimedia.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Wikivir · Poglej več »
Wilhelm Wien
Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Wilhelm Wien · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in 1874 · Poglej več »
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in 1915 · Poglej več »
30. november
30.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in 30. november · Poglej več »
7. oktober
7.
Novo!!: Friedrich Hasenöhrl in 7. oktober · Poglej več »