Kazalo
47 odnosi: Aristotel, Astronomija, Avguštin iz Hipona, Beneška republika, Bernardino Telesio, Cerkveni očetje, Cres, Etika, Giordano Bruno, Hermetizem, Hrvaška, Hrvati, Humanizem, Igor Škamperle, Italija, Italijanščina, Latinščina, Literarna teorija, Lorenzo Valla, Manihejstvo, Marsilio Ficino, Matematika, Medicina, Metafizika, Meteorologija, Oceanografija, Pitagorejci, Platon, Plotin, Politična filozofija, Prokl, Protireformacija, Renesansa, Retorika, Rim, Sinkretizem, Teologija, Tommaso Campanella, Utopija, Vojaška strategija, Zaratustra, Zaratustrstvo, Zgodovina, 1529, 1597, 25. april, 6. februar.
- Hrvaški filozofi
- Hrvaški meteorologi
- Hrvaški znanstveniki
- Italijanski filozofi v 16. stoletju
- Italijanski znanstveniki v 16. stoletju
- Rojeni leta 1529
- Umrli leta 1597
- Znanstveniki Beneške republike
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Frane Petrić in Aristotel
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Frane Petrić in Astronomija
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Frane Petrić in Avguštin iz Hipona
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Frane Petrić in Beneška republika
Bernardino Telesio
Bernardino Telesio, italijanski filozof in naravoslovni empirist, * 1509, Cosenza, Kalabrija, Italija, † 1588, Cosenza.
Poglej Frane Petrić in Bernardino Telesio
Cerkveni očetje
Cerkveni očetje so krščanski avtorji prvih stoletij, ki so prve priče oblikovanja teologije.
Poglej Frane Petrić in Cerkveni očetje
Cres
''Cres (razločitev)'' Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši).
Poglej Frane Petrić in Cres
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Frane Petrić in Etika
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Poglej Frane Petrić in Giordano Bruno
Hermetizem
Hermetízem ali hermeticízem (iz pridevnika hermetičen: zaprt, neprepusten), predstavlja skupino filozofskih in verskih prepričanj, prvenstveno izhajajočih iz spisov, ki jih pripisujejo Hermesu Trismegistu.
Poglej Frane Petrić in Hermetizem
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Frane Petrić in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Frane Petrić in Hrvati
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Frane Petrić in Humanizem
Igor Škamperle
Igor Škamperle, slovenski alpinist, filozof, sociolog, religiolog, pisatelj, * 21. november 1962, Trst.
Poglej Frane Petrić in Igor Škamperle
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Frane Petrić in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Frane Petrić in Italijanščina
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Frane Petrić in Latinščina
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Poglej Frane Petrić in Literarna teorija
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Frane Petrić in Lorenzo Valla
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Poglej Frane Petrić in Manihejstvo
Marsilio Ficino
Marsilio Ficino (latinsko: Marsilius Ficinus), italijanski renesančni humanist, filolog, prevajalec, filozof, astrolog, zdravnik in glasbenik, * 19. oktober 1433, Figline Valdarno, Toskana, Italija, † 1. oktober 1499, vila Careggi, Firence.
Poglej Frane Petrić in Marsilio Ficino
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Frane Petrić in Matematika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Frane Petrić in Medicina
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Frane Petrić in Metafizika
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Frane Petrić in Meteorologija
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Frane Petrić in Oceanografija
Pitagorejci
Pitagora je bil starogrški matematik, filozof in mistik.
Poglej Frane Petrić in Pitagorejci
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Frane Petrić in Platon
Plotin
Plotín ali Plotínos, grško-rimski filozof, * 205 Egipt (blizu Teb), † 270.
Poglej Frane Petrić in Plotin
Politična filozofija
Politična filozofija je filozofska disciplina, ki preučuje temeljna vprašanja oblasti in medosebne ter medinstitucionalne odnose znotraj neke trajnejše organizirane skupnosti.
Poglej Frane Petrić in Politična filozofija
Prokl
Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.
Poglej Frane Petrić in Prokl
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Frane Petrić in Protireformacija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Frane Petrić in Renesansa
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Frane Petrić in Retorika
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Frane Petrić in Rim
Sinkretizem
Sinkretizem (grško synkretizmos pomeni združitev) je spajanje različnih, tudi nasprotnih verovanj ter prepričanj.
Poglej Frane Petrić in Sinkretizem
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Frane Petrić in Teologija
Tommaso Campanella
Tommaso Campanella (krščen kot Giovanni Domenico Campanella), italijanski filozof, teolog, astrolog in pesnik, * 5. september 1568, Stignano, Kalabrija, Italija, † 21. maj 1639, Pariz, Francija. Njegovo danes najbolj znano delo »Mesto sonca« (La città del Sole), ki jo je napisal v italijanščini, predstavlja samo omejeno področje njegovega delovanja.
Poglej Frane Petrić in Tommaso Campanella
Utopija
Hinko Smrekar - ''Indija Koromandija'' Utopija je opis skupnosti, ki poseduje zelo želene ali skoraj popolne kvalitete.
Poglej Frane Petrić in Utopija
Vojaška strategija
Vojaška strategija je vojaška veda, ki se ukvarja z določitvijo, preučevanjem, rangiranjem vojaških operacij z namenom doseganja različnih političnih in vojaških ciljev.
Poglej Frane Petrić in Vojaška strategija
Zaratustra
Raffael Santi, ''Stara Atenska šola''. Spredaj je upodobljen Ptolemaj, v ozadju Zaratustra (fantazijski portret). Zaratustra (avesta Zaraθuštra, perzijsko زرتشت Zartošt) ali Zoroaster (grško Ζωροάστρης, Zōroastrēs), perzijski prerok in verski pesnik.
Poglej Frane Petrić in Zaratustra
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Frane Petrić in Zaratustrstvo
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Frane Petrić in Zgodovina
1529
1529 (MDXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Frane Petrić in 1529
1597
1597 (MDXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Frane Petrić in 1597
25. april
25.
Poglej Frane Petrić in 25. april
6. februar
6.
Poglej Frane Petrić in 6. februar
Glej tudi
Hrvaški filozofi
Hrvaški meteorologi
Hrvaški znanstveniki
Italijanski filozofi v 16. stoletju
Italijanski znanstveniki v 16. stoletju
Rojeni leta 1529
Umrli leta 1597
Znanstveniki Beneške republike
Prav tako znan kot Francesco Patrizi, Franciscus Patricius, Franjo Petrić.