Kazalo
118 odnosi: Adam Mickiewicz, Alkohol, Alojz Gradnik, Ana Jelovšek, Andrej Smole, Anton Aškerc, Anton Alexander von Auersperg, Anton Slodnjak, Anton Tomaž Linhart, Apel in čevljar, Auerspergi, Avstrijsko cesarstvo, Štajerska, Žirovnica, Blaž Crobath, Bohoričica, Boris Paternu, Boston, Massachusetts, Celovec, Cenzura, Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana, Cirilica, Constantin von Wurzbach, Dajnčica, Delo Franceta Prešerna, Dolenjska, Dominik Smole, Dragotin Kette, Državna himna, Dvorec Prežek, Edvard Kocbek, Emil Korytko, Ernestina Jelovšek, Evropa, Filozofija, Franc Miklošič, Franc Serafin Metelko, France Balantič, France Kidrič, Francesco Petrarca, Friedrich Schiller, Friedrich Schlegel, Gimnazija, Glas, God, Gorenjska, Grof, Henry R. Cooper, Ivan Cankar, Janez Bleiweis, ... Razširi indeks (68 več) »
- Diplomiranci Univerze na Dunaju
- Romantični pesniki
- Slovenski pesniki
- Umrli leta 1849
- Umrli za cirozo jeter
Adam Mickiewicz
Adam Bernard Mickiewicz, poljski romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, * 24. december 1798, Zaosie, Nowogródek, † 26. november 1855, Konstantinopel.
Poglej France Prešeren in Adam Mickiewicz
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej France Prešeren in Alkohol
Alojz Gradnik
Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec, * 3. avgust 1882, Medana v Goriških brdih, † 14. julij 1967, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Alojz Gradnik
Ana Jelovšek
Ana Jelovšek, šivilja in ljubica Franceta Prešerna, mati njegovih treh nezakonskih otrok, * 6. julij 1823, † 18. november 1875.
Poglej France Prešeren in Ana Jelovšek
Andrej Smole
Andrej Smole, trgovec, zbiratelj in zapisovalec narodnih pesmi, * 18. november 1800, Ljubljana, † 30. november 1840, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Andrej Smole
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Anton Aškerc
Anton Alexander von Auersperg
Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.
Poglej France Prešeren in Anton Alexander von Auersperg
Anton Slodnjak
Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj, prešernoslovec, akademik * 13. junij 1899, Bodkovci, † 13. marec 1983, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Anton Slodnjak
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Poglej France Prešeren in Anton Tomaž Linhart
Apel in čevljar
Apel in čevljar (tudi Apel podobo na ogled postavi) je sonet, ki ga je napisal France Prešeren.
Poglej France Prešeren in Apel in čevljar
Auerspergi
Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej France Prešeren in Auerspergi
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej France Prešeren in Avstrijsko cesarstvo
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej France Prešeren in Štajerska
Žirovnica
Žirovnica je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci v istoimenski občini, medtem ko je sedež občine Žirovnica na Breznici.
Poglej France Prešeren in Žirovnica
Blaž Crobath
Blaž Crobath, slovenski politik, pravnik in mecen, * 4. februar 1797, Železniki, † 13. julij 1848, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Blaž Crobath
Bohoričica
Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750). Bohoríčica je slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – Abecednika in Katekizma.
Poglej France Prešeren in Bohoričica
Boris Paternu
Boris Paternu, slovenski literarni zgodovinar in teoretik, * 5. junij 1926, Predgrad, † 26. november 2021, Trst.
Poglej France Prešeren in Boris Paternu
Boston, Massachusetts
Boston (IPA) je glavno mesto Skupnosti Massachusettsa.
Poglej France Prešeren in Boston, Massachusetts
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej France Prešeren in Celovec
Cenzura
Zdravljice Cenzura je preprečevanje razširjanja informacij v javnem sporočanju ali drugje z utemeljitvijo, da gre za material, ki je sporen, škodljiv, občutljiv ali »neprikladen«.
Poglej France Prešeren in Cenzura
Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana
Cerkev sv.
Poglej France Prešeren in Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej France Prešeren in Cirilica
Constantin von Wurzbach
Vitez Constantin Wurzbach von Tannenberg, (krstno ime Eduard Konstantin Michael Wurzbach; tudi Constant von Wurzbach, Constant(in) Wurzbach von Tannenberg ali Constantin Ritter von Wurzbach-Tannenberg ali Konstantin Wurzbach; psevdonim W. Constant), avstrijski bibliotekar, leksikograf in pisatelj, * 11.
Poglej France Prešeren in Constantin von Wurzbach
Dajnčica
Dajnčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Peter Dajnko.
Poglej France Prešeren in Dajnčica
Delo Franceta Prešerna
Delo Franceta Prešerna lahko razdelimo na tri časovna obdobja.
Poglej France Prešeren in Delo Franceta Prešerna
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej France Prešeren in Dolenjska
Dominik Smole
Dominik Smole, slovenski dramatik, pisatelj in dramaturg, * 24. avgust 1929, Ljubljana, † 29. julij 1992, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Dominik Smole
Dragotin Kette
Dragotin Kette, slovenski pesnik, * 19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici, † 26. april 1899, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Dragotin Kette
Državna himna
Držávna hímna je navadno domoljubna glasbena kompozicija, ki jo je oblast države formalno priznala kot uradno državno pesem.
Poglej France Prešeren in Državna himna
Dvorec Prežek
Dvorec Prežek leta 1679 Dvorec Prežek na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Dvorec Prežek (nemško Preissegg, Preissekh, Prisekke) je dvorec, ki se nahaja v bližini Cerovega Loga na Dolenjskem.
Poglej France Prešeren in Dvorec Prežek
Edvard Kocbek
Edvard Kocbek,, slovenski pisatelj, pesnik in politik, * 27. september 1904, Sveti Jurij ob Ščavnici, Avstro-Ogrska † 3. november 1981, Ljubljana, SFRJ.
Poglej France Prešeren in Edvard Kocbek
Emil Korytko
Emil Antoni Korytko, poljski etnograf, * 7. september 1813, Lvov, danes Ukrajina, † 31. januar 1839, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Emil Korytko
Ernestina Jelovšek
Ernestina Jelovšek, slovenska pisateljica in šivilja * 18. december 1842, Ljubljana, † 3. december 1917, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Ernestina Jelovšek
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej France Prešeren in Evropa
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej France Prešeren in Filozofija
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej France Prešeren in Franc Miklošič
Franc Serafin Metelko
Franc Serafin Metelko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, * 14. julij 1789, Škocjan pri Mokronogu, Slovenija, † 27. december 1860, Ljubljana, Slovenija.
Poglej France Prešeren in Franc Serafin Metelko
France Balantič
France Balantič, slovenski pesnik, * 29. november 1921, Kamnik, † 24. november 1943, Grahovo.
Poglej France Prešeren in France Balantič
France Kidrič
France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in France Kidrič
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej France Prešeren in Francesco Petrarca
Friedrich Schiller
Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.
Poglej France Prešeren in Friedrich Schiller
Friedrich Schlegel
Friedrich Schlegel 1810 (Naslikal Phillip Veit) Friedrich Schlegel, polno ime Karl Wilhelm Friedrich von Schlegel, nemški literat, filozof, literarni kritik, filolog in indolog, * 10. marec 1772, Hannover, Nemčija, † 12. januar 1829, Dresden, Nemčija.
Poglej France Prešeren in Friedrich Schlegel
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej France Prešeren in Gimnazija
Glas
Glás je lahko.
Poglej France Prešeren in Glas
God
Priprave na praznovanju godu na začetku 20. stoletja. Slika Fanny Brate: ''God'' (olje na platnu, 1902) Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega svetnika.
Poglej France Prešeren in God
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej France Prešeren in Gorenjska
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej France Prešeren in Grof
Henry R. Cooper
Henry R. Cooper, Jr., ameriški slavist, literarni zgodovinar, prešernoslovec in prevajalec, * 30. september 1946, Bronx, New York.
Poglej France Prešeren in Henry R. Cooper
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej France Prešeren in Ivan Cankar
Janez Bleiweis
Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Janez Bleiweis
Janez Mušič
Janez Mušič, slovenski prevajalec, * 16. november 1938, Novo mesto, † 2011.
Poglej France Prešeren in Janez Mušič
Janez Vesel
Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.
Poglej France Prešeren in Janez Vesel
Janko Kos (literarni zgodovinar)
za druge osebe glej Janko Kos (razločitvena stran) Janko Kos, slovenski književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik, univerzitetni profesor, akademik * 9. marec 1931, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Janko Kos (literarni zgodovinar)
Janzenizem
Janzenizem je krščansko versko gibanje, ki ga je začel nizozemski teolog in škof Kornelij Jansen v prvi polovici 17.
Poglej France Prešeren in Janzenizem
Jernej Kopitar
link.
Poglej France Prešeren in Jernej Kopitar
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej France Prešeren in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jožef Blaznik
Jožef Blaznik (tudi Blasnik), slovenski tiskar in založnik, * 7. februar 1800, Idrija, † 23. junij 1872, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Jožef Blaznik
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej France Prešeren in Johann Wolfgang von Goethe
Josip Murn - Aleksandrov
Josip Murn - Aleksandrov, slovenski pesnik, * 4. marec 1879, Ljubljana, † 18. junij 1901, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Josip Murn - Aleksandrov
Josip Stritar
Josip Stritar (tudi Jožef/Joseph Stritar), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec, * 6. marec 1836, Podsmreka pri Velikih Laščah, † 25. november 1923, Rogaška Slatina.
Poglej France Prešeren in Josip Stritar
Josipina Turnograjska
Josipina Toman, rojena kot Josipina Urbančič, psevdonim Turnograjska, slovenska pisateljica, pesnica in skladateljica, * 9. julij 1833, Preddvor, † 1. junij 1854, Gradec.
Poglej France Prešeren in Josipina Turnograjska
Julija Primic
Julija Primic poročena pl.
Poglej France Prešeren in Julija Primic
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej France Prešeren in Kmet
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Poglej France Prešeren in Kmetijske in rokodelske novice
Knafljeva ustanova
Ulica v prvem okraju Dunaja leta 1896, v ozadju Knafljeva hiša, postavljena leta 1859 na mestu prvotne Knafljeva ustanova je zasebna štipendijska ustanova s sedežem na Dunaju, ki deluje od leta 1676.
Poglej France Prešeren in Knafljeva ustanova
Krajnska čbelica
Krajnska čbelica je bil drugi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom.
Poglej France Prešeren in Krajnska čbelica
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej France Prešeren in Kranj
Krst pri Savici
Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.
Poglej France Prešeren in Krst pri Savici
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej France Prešeren in Ljubljana
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej France Prešeren in Ljudsko pesništvo
Luís de Camões
Camõesov spomenik v Lizboni Luis Vaz de Camões, portugalski narodni pesnik, * ? december 1524 ali ? januar 1525, Coimbra ali Lizbona, † 10. junij 1579 ali 1580.
Poglej France Prešeren in Luís de Camões
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Poglej France Prešeren in Matija Čop
Metelčica
Metelčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Franc Serafin Metelko.
Poglej France Prešeren in Metelčica
Miha Kastelic
Miha Kastelic, slovenski pesnik, urednik in knjižničar, * 1. september 1796, Gorenja vas pri Ivančni Gorici, † 22. oktober 1868, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Miha Kastelic
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej France Prešeren in Moravska
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Poglej France Prešeren in Odvetnik
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Oton Župančič
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej France Prešeren in Pesništvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej France Prešeren in Pesnik
Peter Dajnko
Peter Dajnko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec, * 23. april 1787, Črešnjevci; † 22. februar 1873, Velika Nedelja.
Poglej France Prešeren in Peter Dajnko
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej France Prešeren in Pisava
Poezije (France Prešeren)
Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi, ki je izšla decembra 1846, a z letnico 1847.
Poglej France Prešeren in Poezije (France Prešeren)
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej France Prešeren in Poljaki
Pravna fakulteta na Dunaju
Pravna fakulteta (izvirno nemško Rechtswissenschaftliche Fakultät), s sedežem na Dunaju, je fakulteta, ki je članica Univerze na Dunaju.
Poglej France Prešeren in Pravna fakulteta na Dunaju
Prešernoslovje
Hinko Smrekar - Prešernoslovci (na karikaturi France Kidrič in Ivan Prijatelj) Prešernoslovje je veja literarne zgodovine, ki se ukvarja z deli in življenjem Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika.
Poglej France Prešeren in Prešernoslovje
Prešernov dan
Umetniški program na državni proslavi leta 2010 Prešernov dan (s polnim uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik) je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Poglej France Prešeren in Prešernov dan
Prešernov gaj
Prešernov gaj Prešernov gaj je park arhitekta Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc, ki leži v središču Kranja.
Poglej France Prešeren in Prešernov gaj
Prešernova rojstna hiša
Prešernova rojstna hiša je kmečka hiša v Vrbi (Občina Žirovnica), v kateri sta se rodila pesnik in odvetnik France Prešeren in ljubljanski nadškof Anton Vovk.
Poglej France Prešeren in Prešernova rojstna hiša
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej France Prešeren in Revolucije leta 1848
Ribnica
Ribnica je mesto v Sloveniji s 3.600 prebivalci (skupaj z bližnjo Hrovačo pa okroglimi 4000) in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora.
Poglej France Prešeren in Ribnica
Romantična književnost
Romantična književnost označuje po vsej Evropi in Ameriki razširjeno književnost med razsvetljenstvom in realizmom, ki je prevladovala od začetka do srede 19.
Poglej France Prešeren in Romantična književnost
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej France Prešeren in Romantika
Seznam del Franceta Prešerna
Delo Franceta Prešerna.
Poglej France Prešeren in Seznam del Franceta Prešerna
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Poglej France Prešeren in Simon Gregorčič
Simon Jenko
Simon Jenko, slovenski pesnik in pisatelj, * 27. oktober 1835, Podreča pri Mavčičah, † 18. oktober 1869, Kranj.
Poglej France Prešeren in Simon Jenko
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej France Prešeren in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej France Prešeren in Slovenija
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej France Prešeren in Slovenska književnost
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej France Prešeren in Slovnica
Slovo od mladosti
Rokopis pesmi Filozofske fakultete prvič javno predstavljena. Najdba Prešernovih rokopisov je izjemnega pomena, saj je od zadnjega takega dogodka minilo skoraj 60 let. Prešernova pesem »Slovo od mladosti« je nastala leta 1829.
Poglej France Prešeren in Slovo od mladosti
Slovo od mladosti (opera)
Slovo od mladosti (prvotni naslov Prešeren) je opera v treh dejanjih skladatelja Danila Švara.
Poglej France Prešeren in Slovo od mladosti (opera)
Sonet
Sonet je stalna pesniška oblika.
Poglej France Prešeren in Sonet
Sonetni venec (France Prešeren)
Prvotna izdaja Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22.
Poglej France Prešeren in Sonetni venec (France Prešeren)
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej France Prešeren in Srbi
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Prva izdaja iz leta 1790 Prva izdaja iz leta 1840 Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta.
Poglej France Prešeren in Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture je v Sloveniji neformalen praznik, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Poglej France Prešeren in Ta veseli dan kulture
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Poglej France Prešeren in Učitelj
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej France Prešeren in Valentin Vodnik
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej France Prešeren in Vergilij
Vrba, Žirovnica
Vrba je alpska vas na Gorenjskem v Občini Žirovnica, v statističnem smislu pa spada v Gorenjsko statistično regijo.
Poglej France Prešeren in Vrba, Žirovnica
Vuk Stefanović Karadžić
Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.
Poglej France Prešeren in Vuk Stefanović Karadžić
Zbornik
Zbornik je publikacija, navadno z znanstvenimi prispevki več avtorjev, ki izhaja priložnostno.
Poglej France Prešeren in Zbornik
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej France Prešeren in Zdravljica
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej France Prešeren in 1800
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej France Prešeren in 1849
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej France Prešeren in 1872
3. december
3.
Poglej France Prešeren in 3. december
8. februar
8.
Poglej France Prešeren in 8. februar
Glej tudi
Diplomiranci Univerze na Dunaju
Romantični pesniki
Slovenski pesniki
Umrli leta 1849
Umrli za cirozo jeter
Prav tako znan kot France Prešern.