Kazalo
33 odnosi: Akademski nazivi, Ambasador Republike Slovenije v znanosti, Župančičeva nagrada, Brižinski spomeniki, Celovec, Emeritus, Enciklopedija Slovenije, Filozofska fakulteta v Ljubljani, France Prešeren, Lirika, Literarna kritika, Literarna teorija, Literarna zgodovina, Literarni zgodovinar, Marija Pirjevec, Narodnoosvobodilni boj, NOB-literatura, Predgrad, Reformacija, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam prešernoslovcev, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Simpozij Obdobja, Slavistična revija, Slavistika, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska književnost, Trst, 1926, 2021, 26. november, 5. junij.
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Boris Paternu in Akademski nazivi
Ambasador Republike Slovenije v znanosti
Ambasador Republike Slovenije v znanosti je priznanje, ki se podeljuje od leta 1991 naprej in ga vsako leto podeli ministrstvo pristojno za znanost.
Poglej Boris Paternu in Ambasador Republike Slovenije v znanosti
Župančičeva nagrada
Župančičeva nagrada je priznanje, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana (MOL).
Poglej Boris Paternu in Župančičeva nagrada
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Boris Paternu in Brižinski spomeniki
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Boris Paternu in Celovec
Emeritus
Dopolnilo emeritus (častni, zaslužni; množina emeriti) se uporablja v povezavi s poklicnim naslovom profesor ali škof. Dodeljuje se za posebne zasluge profesorjev, ponekod pa tudi redno ob upokojitvi, saj nakazuje le njegov "upokojenski" status (slovenjeno tudi: emeritirani profesor), zato je avtomatično prevajanje tujih "emeritusov" kot "zaslužnih profesorjev" pogosto neustrezno.
Poglej Boris Paternu in Emeritus
Enciklopedija Slovenije
Vseh 16 zvezkov ''Enciklopedije Slovenije'' Enciklopedija Slovenije (kratica ES) je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987–2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga na podlagi posebnega dogovora oz.
Poglej Boris Paternu in Enciklopedija Slovenije
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Boris Paternu in Filozofska fakulteta v Ljubljani
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Boris Paternu in France Prešeren
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Boris Paternu in Lirika
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Poglej Boris Paternu in Literarna kritika
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Poglej Boris Paternu in Literarna teorija
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Poglej Boris Paternu in Literarna zgodovina
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Boris Paternu in Literarni zgodovinar
Marija Pirjevec
Marija Pirjevec (poročena Paternu), slovensko-italijanska literarna zgodovinarka, prevajalka, * 8. november 1941, Sežana.
Poglej Boris Paternu in Marija Pirjevec
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Boris Paternu in Narodnoosvobodilni boj
NOB-literatura
NOB-literatura je oznaka za odporniško literaturo v Sloveniji in Jugoslaviji v letih 1941–1945.
Poglej Boris Paternu in NOB-literatura
Predgrad
Predgrad je naselje v občini Kočevje.
Poglej Boris Paternu in Predgrad
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Boris Paternu in Reformacija
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Poglej Boris Paternu in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam prešernoslovcev
Seznam prešernoslovcev.
Poglej Boris Paternu in Seznam prešernoslovcev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Poglej Boris Paternu in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Simpozij Obdobja
Simpozij Obdobja je mednarodni slovenistični znanstveni simpozij.
Poglej Boris Paternu in Simpozij Obdobja
Slavistična revija
Slavistična revija, s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede/Journal for Linguistics and Literary Studies, je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede.
Poglej Boris Paternu in Slavistična revija
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Boris Paternu in Slavistika
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Boris Paternu in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Boris Paternu in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Boris Paternu in Slovenska književnost
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Boris Paternu in Trst
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Boris Paternu in 1926
2021
2021 (MMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Boris Paternu in 2021
26. november
26.
Poglej Boris Paternu in 26. november
5. junij
5.
Poglej Boris Paternu in 5. junij