Kazalo
55 odnosi: Arhiv, Avstrija, Avstro-Ogrska, Cistercijani, Dolenjska, Druga svetovna vojna, Dunaj, Fasada, Filozofija, Fran Detela, Fran Govekar, France Prešeren, Friderik Baraga, Gorenjska, Ivan Prijatelj, Ivan Tavčar, Jernej Kopitar, Josip Plemelj, Jurij Wohiniz, Klasična gimnazija v Ljubljani, Konzistorij, Kraljevina Jugoslavija, Kranjska, Kultura, Licej, Ljubljana, Luka Knafelj, Medicina, Menih, Oton Župančič, Pergament, Peter Vodopivec, Politika, Pravo, Prva svetovna vojna, Ribnica, Senat, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Seznam Knafljevih štipendistov, Simon Jenko, Smokuč, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Stična, Teologija, Topografija, Univerza na Dunaju, Univerza v Ljubljani, Ustanova, 1633, 1651, ... Razširi indeks (5 več) »
Arhiv
Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.
Poglej Knafljeva ustanova in Arhiv
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Knafljeva ustanova in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Knafljeva ustanova in Avstro-Ogrska
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Knafljeva ustanova in Cistercijani
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Knafljeva ustanova in Dolenjska
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Knafljeva ustanova in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Knafljeva ustanova in Dunaj
Fasada
Fasada (tudi stavbno pročelje) je zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe.
Poglej Knafljeva ustanova in Fasada
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Knafljeva ustanova in Filozofija
Fran Detela
Fran Detela, slovenski pisatelj in dramatik, * 3. december 1850, Moravče, † 11. julij 1926, Ljubljana.
Poglej Knafljeva ustanova in Fran Detela
Fran Govekar
Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec, * 9. december 1871, Ig, Slovenija, † 31. marec 1949, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Knafljeva ustanova in Fran Govekar
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Knafljeva ustanova in France Prešeren
Friderik Baraga
Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika, * 28. junij 1797, Knežja vas (Grad Mala vas), † 19. januar 1868, Marquette, Michigan, Združene države Amerike.
Poglej Knafljeva ustanova in Friderik Baraga
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Knafljeva ustanova in Gorenjska
Ivan Prijatelj
Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.
Poglej Knafljeva ustanova in Ivan Prijatelj
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Knafljeva ustanova in Ivan Tavčar
Jernej Kopitar
link.
Poglej Knafljeva ustanova in Jernej Kopitar
Josip Plemelj
Josip Plemelj, slovenski matematik, * 11. december 1873, Grad na Bledu, Slovenija, † 22. maj 1967, Ljubljana.
Poglej Knafljeva ustanova in Josip Plemelj
Jurij Wohiniz
Jurij Wohiniz (izgov. vohínic), slovenski pravnik, * okoli leta 1618, Smokuč, † 5. februar 1684, Dunaj.
Poglej Knafljeva ustanova in Jurij Wohiniz
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Knafljeva ustanova in Klasična gimnazija v Ljubljani
Konzistorij
papeža Pija X. Konzistorij je sestanek Kardinalskega zbora, ki ga skliče in mu predseduje papež.
Poglej Knafljeva ustanova in Konzistorij
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Knafljeva ustanova in Kraljevina Jugoslavija
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Knafljeva ustanova in Kranjska
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Knafljeva ustanova in Kultura
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Knafljeva ustanova in Licej
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Knafljeva ustanova in Ljubljana
Luka Knafelj
Luka Knafelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * okoli 1621, Ribnica na Dolenjskem, † 29. junij 1671, Dunaj.
Poglej Knafljeva ustanova in Luka Knafelj
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Knafljeva ustanova in Medicina
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Knafljeva ustanova in Menih
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Poglej Knafljeva ustanova in Oton Župančič
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Knafljeva ustanova in Pergament
Peter Vodopivec
Peter Vodopivec, slovenski zgodovinar, * 7. julij, 1946, Beograd.
Poglej Knafljeva ustanova in Peter Vodopivec
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Knafljeva ustanova in Politika
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Knafljeva ustanova in Pravo
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Knafljeva ustanova in Prva svetovna vojna
Ribnica
Ribnica je mesto v Sloveniji s 3.600 prebivalci (skupaj z bližnjo Hrovačo pa okroglimi 4000) in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora.
Poglej Knafljeva ustanova in Ribnica
Senat
Senat (latinsko senatus) je politično telo, ki je v nekaterih državah enak gornjemu domu parlamenta oz.
Poglej Knafljeva ustanova in Senat
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Knafljeva ustanova in Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Seznam Knafljevih štipendistov
Knafljeva ustanova, nemško: Lucas Knaffel'sche Privatstiftung je imenovana po župniku Luki Knaflju, ki je zapustil svoje premoženje za šolanje svojih rojakov.
Poglej Knafljeva ustanova in Seznam Knafljevih štipendistov
Simon Jenko
Simon Jenko, slovenski pesnik in pisatelj, * 27. oktober 1835, Podreča pri Mavčičah, † 18. oktober 1869, Kranj.
Poglej Knafljeva ustanova in Simon Jenko
Smokuč
Smôkúč je vas v Občini Žirovnica.
Poglej Knafljeva ustanova in Smokuč
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Knafljeva ustanova in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Stična
Stična je kraj z okoli 1.000 prebivalci v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Knafljeva ustanova in Stična
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Knafljeva ustanova in Teologija
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Knafljeva ustanova in Topografija
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Knafljeva ustanova in Univerza na Dunaju
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Knafljeva ustanova in Univerza v Ljubljani
Ustanova
Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.
Poglej Knafljeva ustanova in Ustanova
1633
1633 (MDCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Knafljeva ustanova in 1633
1651
1651 (MDCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Knafljeva ustanova in 1651
1676
1676 (MDCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Knafljeva ustanova in 1676
1784
1784 (MDCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Knafljeva ustanova in 1784
1785
1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Knafljeva ustanova in 1785
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Knafljeva ustanova in 1894
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Knafljeva ustanova in 1918
Prav tako znan kot Knafljeva hiša, Knafljeva štipendija.