Kazalo
42 odnosi: Švica, Ženeva, Dielektrik, Disperzija (optika), Električna polarizacija, Fizik, Fizika, Jacques-Louis Soret, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph von Fraunhofer, Kalijev nitrat, Katedra, Kemija, Kristal, Kristalografija, Lom svetlobe, Matematika, Medicina, Meritev, Mineralogija, Molska masa, Naravoslovje, Optični instrument, Optika, Pariz, Profesor, Raztopina, Refraktometer, Rektor, Sol, Sol (kemija), Sorbona, Termodifuzija, Toplotna prevodnost, Umetnost, Univerza v Ženevi, Zeitschrift für Physik, Znanstvena metoda, 1854, 1904, 23. september, 4. april.
- Švicarski fiziki
- Švicarski kemiki
- Predavatelji na Univerzi v Ženevi
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Charles Soret in Švica
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Charles Soret in Ženeva
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Charles Soret in Dielektrik
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Charles Soret in Disperzija (optika)
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Charles Soret in Električna polarizacija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Charles Soret in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Charles Soret in Fizika
Jacques-Louis Soret
Jacques-Louis Soret, švicarski kemik, * 30. junij 1827, Ženeva, Švica, † 13. maj 1890, Ženeva.
Poglej Charles Soret in Jacques-Louis Soret
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Poglej Charles Soret in Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Poglej Charles Soret in Joseph von Fraunhofer
Kalijev nitrat
Kalijev nitrat (KNO3) je sol dušikove (V) kisline (HNO3).
Poglej Charles Soret in Kalijev nitrat
Katedra
Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.
Poglej Charles Soret in Katedra
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Charles Soret in Kemija
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Charles Soret in Kristal
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Charles Soret in Kristalografija
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Charles Soret in Lom svetlobe
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Charles Soret in Matematika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Charles Soret in Medicina
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Charles Soret in Meritev
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Charles Soret in Mineralogija
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Charles Soret in Molska masa
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Charles Soret in Naravoslovje
Optični instrument
skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.
Poglej Charles Soret in Optični instrument
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Charles Soret in Optika
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Charles Soret in Pariz
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Charles Soret in Profesor
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Charles Soret in Raztopina
Refraktometer
ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.
Poglej Charles Soret in Refraktometer
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Poglej Charles Soret in Rektor
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Charles Soret in Sol
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Poglej Charles Soret in Sol (kemija)
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Charles Soret in Sorbona
Termodifuzija
Delovanje molekul plina na prašni delec. Zaradi temperaturnega gradienta se delec pomika proti hladnejšemu delu. Termodifuzija (termična difuzija) ali termoforeza ali Ludwig-Soretov pojav (ali samo Soretov pojav) je pojav pri katerem na majhne delce, ki se nahajajo razpršeni v poljubnem sredstvu, deluje sila, ki ima nasprotno smer kot temperaturni gradient.
Poglej Charles Soret in Termodifuzija
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Charles Soret in Toplotna prevodnost
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Charles Soret in Umetnost
Univerza v Ženevi
Univerza v Ženevi je javna univerza s sedežem v švicarskem mestu Ženeva.
Poglej Charles Soret in Univerza v Ženevi
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Poglej Charles Soret in Zeitschrift für Physik
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Poglej Charles Soret in Znanstvena metoda
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Charles Soret in 1854
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Charles Soret in 1904
23. september
23.
Poglej Charles Soret in 23. september
4. april
4.
Poglej Charles Soret in 4. april