Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Albanija, Alpe, Apnenec, Avgust III. Poljski, Črna gora, Balkan, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Botanika, Bukva, Dolomit, Dresden, Družina (biologija), Dvokaličnice, Evropa, Grčija, Grof, Henrik Freyer, Hrvaška, Idrija, Italija, Kočevje, Kolpa, Kopitnik, Kozjansko, Kranjski deželni zbor, Kritosemenke, List, Mineralogija, Narodni muzej Slovenije, Planika, Planinska zveza Slovenije, Polhograjska gora, Polhograjsko hribovje, Prašnik, Predalpski svet, Prva svetovna vojna, Rastline, Rastlinstvo, Rihard Blagaj, Romunija, Saška (volilna kneževina), Savinja, Seme, Severna Makedonija, Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji, Slovenci, Slovenija, Socvetje, Srbija, ..., Venčni list, Volilni knez, Zaplana, Znanstvena klasifikacija živih bitij. Razširi indeks (4 več) »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Blagajev volčin in Albanija · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Blagajev volčin in Alpe · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Blagajev volčin in Apnenec · Poglej več »
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Novo!!: Blagajev volčin in Avgust III. Poljski · Poglej več »
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Novo!!: Blagajev volčin in Črna gora · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Blagajev volčin in Balkan · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Blagajev volčin in Bolgarija · Poglej več »
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Blagajev volčin in Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Novo!!: Blagajev volčin in Botanika · Poglej več »
Bukva
Bukva (znanstveno ime Boops boops) je morska riba iz družine šparov.
Novo!!: Blagajev volčin in Bukva · Poglej več »
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Novo!!: Blagajev volčin in Dolomit · Poglej več »
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Novo!!: Blagajev volčin in Dresden · Poglej več »
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Novo!!: Blagajev volčin in Družina (biologija) · Poglej več »
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Novo!!: Blagajev volčin in Dvokaličnice · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Blagajev volčin in Evropa · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Blagajev volčin in Grčija · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Blagajev volčin in Grof · Poglej več »
Henrik Freyer
Henrik Freyer (frájer), slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec, preparator, * 8. julij 1802, Idrija, † 21. avgust 1866, Ljubljana.
Novo!!: Blagajev volčin in Henrik Freyer · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Blagajev volčin in Hrvaška · Poglej več »
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Novo!!: Blagajev volčin in Idrija · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Blagajev volčin in Italija · Poglej več »
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Blagajev volčin in Kočevje · Poglej več »
Kolpa
Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.
Novo!!: Blagajev volčin in Kolpa · Poglej več »
Kopitnik
Kopitnik je sestavni del Posavskega hribovja.
Novo!!: Blagajev volčin in Kopitnik · Poglej več »
Kozjansko
Planina pri Sevnici, eden osrednjih krajev Kozjanskega. Kozjansko, tudi Srednje Sotelsko je pretežno gričevnata pokrajina v srednjem delu vzhodne Slovenije.
Novo!!: Blagajev volčin in Kozjansko · Poglej več »
Kranjski deželni zbor
Kranjskega deželnega dvorca Kranjski deželni zbor je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske.
Novo!!: Blagajev volčin in Kranjski deželni zbor · Poglej več »
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Novo!!: Blagajev volčin in Kritosemenke · Poglej več »
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Novo!!: Blagajev volčin in List · Poglej več »
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Novo!!: Blagajev volčin in Mineralogija · Poglej več »
Narodni muzej Slovenije
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.
Novo!!: Blagajev volčin in Narodni muzej Slovenije · Poglej več »
Planika
Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Novo!!: Blagajev volčin in Planika · Poglej več »
Planinska zveza Slovenije
Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
Novo!!: Blagajev volčin in Planinska zveza Slovenije · Poglej več »
Polhograjska gora
Polhograjska gora, znana tudi kot Sveti Lovrenc, je 824 metrov visoka gora v Polhograjskih dolomitih.
Novo!!: Blagajev volčin in Polhograjska gora · Poglej več »
Polhograjsko hribovje
Najvišji vrh Tošč Polhograjsko hribovje (pogovorno tudi Polhograjski Dolomiti, Polhograjci ali Pograjci) je slovenska hribovita pokrajina, z osrednjim naseljem Polhov Gradec (401 m), večji naselji na njegovem območju pa sta še Horjul in Dobrova.
Novo!!: Blagajev volčin in Polhograjsko hribovje · Poglej več »
Prašnik
Prašnik gradi prašnična nit, na kateri je prašnica (tudi antera), ki jo sestavljata dve polprašnici.
Novo!!: Blagajev volčin in Prašnik · Poglej več »
Predalpski svet
Predalpski svet je hribovita pokrajina bujnih gozdov in obsežnih travnih površin.
Novo!!: Blagajev volčin in Predalpski svet · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Blagajev volčin in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Novo!!: Blagajev volčin in Rastline · Poglej več »
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Novo!!: Blagajev volčin in Rastlinstvo · Poglej več »
Rihard Blagaj
Grof Rihard Ursini Blagay, slovenski botanik in mecen umetnosti, * 17. avgust 1786, † 14. marec 1858, Polhov Gradec.
Novo!!: Blagajev volčin in Rihard Blagaj · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Blagajev volčin in Romunija · Poglej več »
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Novo!!: Blagajev volčin in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Novo!!: Blagajev volčin in Savinja · Poglej več »
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Novo!!: Blagajev volčin in Seme · Poglej več »
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Novo!!: Blagajev volčin in Severna Makedonija · Poglej več »
Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji
Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi.
Novo!!: Blagajev volčin in Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Blagajev volčin in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Blagajev volčin in Slovenija · Poglej več »
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Novo!!: Blagajev volčin in Socvetje · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Blagajev volčin in Srbija · Poglej več »
Venčni list
Venčni listi ali petali so v venec razporejeni vrhnji cvetni listi, ki obkrožajo rastlinske razmnoževalne organe - po vencu, ki ga tvorijo, so tudi dobili ime.
Novo!!: Blagajev volčin in Venčni list · Poglej več »
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Novo!!: Blagajev volčin in Volilni knez · Poglej več »
Zaplana
Zaplana je lahko.
Novo!!: Blagajev volčin in Zaplana · Poglej več »
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Novo!!: Blagajev volčin in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Blagayev volčin, Daphne blagayana, Kozlovc, Kraljeva roža.
