Hitreje kot brskalnik!
83 odnosi: Alija Alijagić, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Študent, Željko Ražnatović, Banjaluka, Bosna in Hercegovina, Branko Milovanović, Brčko, Bronasta doba, Cerkev (zgradba), Cvijetin Mijatović, Daytonski sporazum, Državljanska vojna, Drina, Druga svetovna vojna, Fakulteta, Gimnazija, Glasbena šola, Hrvati, Jugoslovani, Karadžordževiči, Knjižnica, Košarka, Ledena doba, Mesto, Mošeja, Muslimani, Narodnoosvobodilni boj, Neolitik, Nogomet, Občina, Odbojka, Osmansko cesarstvo, Osnovna šola, Pesnik, Pisatelj, Politik, Prva srbska vstaja, Prva svetovna vojna, Režiser, Red narodnega heroja, Registrske tablice Slovenije, Republika Srbska, Revolucionar, Ribolov, Rodoljub Čolaković, Rudolf Valdec, Samostan, Sarajevo, ..., Sava, Scenarist, Seznam suverenih držav, Slikar, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbi, Srbohrvaščina, Steček, Sulejman I., Sveta Marija, Tenis, Trgovec, Tuzla, Ugljevik, Univerza, Ustaši, Vojak, Zdravilišče, Zgodovinar, Zvezna republika Jugoslavija, Zvornik, 1879, 1885, 1895, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991. Razširi indeks (33 več) »
Alija Alijagić
Alija Alijagić, bosanski komunist in revolucionar, * 20. november 1895, Bijeljina, † 8. marec 1922, Zagreb.
Novo!!: Bijeljina in Alija Alijagić · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Bijeljina in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Bijeljina in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Študent
Študenti na predavanju iz matematike, Tehnološka univerza v Helsinkih Študent je oseba, ki je vpisana v program(e) visokošolskega oz.
Novo!!: Bijeljina in Študent · Poglej več »
Željko Ražnatović
Željko Ražnatović, bolje znan kot »Arkan«, srbski paravojaški vojskovodja, poslovnež, politik in kriminalec, * 17. april 1952, Brežice, SRS, FLRJ, † 15. januar 2000, Beograd, Zvezna republika Jugoslavija.
Novo!!: Bijeljina in Željko Ražnatović · Poglej več »
Banjaluka
Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Bijeljina in Banjaluka · Poglej več »
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Bijeljina in Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Branko Milovanović
Branko Milovanović, slovenski ugankar in urednik, * 31. julij 1947, Crnjelovo Gornje, Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Novo!!: Bijeljina in Branko Milovanović · Poglej več »
Brčko
Brčko je mesto na severovzhodu Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Bijeljina in Brčko · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Bijeljina in Bronasta doba · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Bijeljina in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Cvijetin Mijatović
Cvijetin Mijatović, bosansko-srbski politik in rezervni generalmajor, *8.
Novo!!: Bijeljina in Cvijetin Mijatović · Poglej več »
Daytonski sporazum
Voditelji sprtih strani podpisujejo sporazum; od leve proti desni: Slobodan Milošević, Alija Izetbegović in Franjo Tuđman Daytonski sporazum je mirovni sporazum, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ novembra 1995 podpisale v ameriškem mestu Dayton v zvezni državi Ohio, ter z njim končale vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti.
Novo!!: Bijeljina in Daytonski sporazum · Poglej več »
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Novo!!: Bijeljina in Državljanska vojna · Poglej več »
Drina
Drina je 346 km dolga reka in desni, največji pritok Save.
Novo!!: Bijeljina in Drina · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Bijeljina in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Novo!!: Bijeljina in Fakulteta · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Bijeljina in Gimnazija · Poglej več »
Glasbena šola
Glasbena šola je javna ali zasebna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki spada v kategorijo osnovnega glasbenega in plesnega šolstva ter daje javno veljavno glasbeno izobrazbo.
Novo!!: Bijeljina in Glasbena šola · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Bijeljina in Hrvati · Poglej več »
Jugoslovani
Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.
Novo!!: Bijeljina in Jugoslovani · Poglej več »
Karadžordževiči
Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.
Novo!!: Bijeljina in Karadžordževiči · Poglej več »
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Novo!!: Bijeljina in Knjižnica · Poglej več »
Košarka
Košarka je moštveni šport, pri katerem tekmujeta dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci na pravokotnem igrišču, običajno v dvorani na lesenem parketu.
Novo!!: Bijeljina in Košarka · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: Bijeljina in Ledena doba · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Bijeljina in Mesto · Poglej več »
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Novo!!: Bijeljina in Mošeja · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Bijeljina in Muslimani · Poglej več »
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Novo!!: Bijeljina in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Bijeljina in Neolitik · Poglej več »
Nogomet
Napadalec v rdečem dresu strelja na gol Finale ženskega nogometnega pokala UEFA 2005 Nogomet je moštvena igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu.
Novo!!: Bijeljina in Nogomet · Poglej več »
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Novo!!: Bijeljina in Občina · Poglej več »
Odbojka
Tipična akcija med igro odbojke Odbojka na mivki (Državno prvenstvo Slovenije 2017) Uradna žoga za odbojko na mivki Mikasa (2017) Odbójka je moštveni šport, sestavljen iz dveh ekip (pri mini odbojki so v ekipi 3 igralci, pri mali 4 in pri veliki 6 igralcev), ki ju loči mreža.
Novo!!: Bijeljina in Odbojka · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Bijeljina in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Novo!!: Bijeljina in Osnovna šola · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Bijeljina in Pesnik · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Bijeljina in Pisatelj · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Bijeljina in Politik · Poglej več »
Prva srbska vstaja
Prva srbska vstaja je bila vstaja pravoslavnega prebivalstva iz beograjskega pašaluka proti osmanski oblasti v obdobju od 14.
Novo!!: Bijeljina in Prva srbska vstaja · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bijeljina in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Režiser
Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela.
Novo!!: Bijeljina in Režiser · Poglej več »
Red narodnega heroja
Red narodnega heroja Jugoslavije Red narodnega heroja Jugoslavije Réd národnega herója je bilo jugoslovansko vojaško odlikovanje, ki so ga podeljevali udeležencem narodnoosvobodilnega boja, ki so se izkazali v boju in za herojsko držo pred razrednim sovražnikom.
Novo!!: Bijeljina in Red narodnega heroja · Poglej več »
Registrske tablice Slovenije
Registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji vsebujejo na levem robu moder pokončen trak z dvanajstimi evropskimi zvezdami ter kratico države SLO.
Novo!!: Bijeljina in Registrske tablice Slovenije · Poglej več »
Republika Srbska
Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Bijeljina in Republika Srbska · Poglej več »
Revolucionar
Revolucionar je oseba, ki aktivno sodeluje v revoluciji.
Novo!!: Bijeljina in Revolucionar · Poglej več »
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Novo!!: Bijeljina in Ribolov · Poglej več »
Rodoljub Čolaković
Rodoljub Čolaković, bosansko-srbski politik, prevajalec in pisatelj, * 7. junij 1900, Bijeljina † 30.
Novo!!: Bijeljina in Rodoljub Čolaković · Poglej več »
Rudolf Valdec
Rudolf Valdec, hrvaški kipar, * 8. marec 1872, Krapina, Avstro-Ogrska, † 1. februar 1929, Zagreb, Kraljevina SHS.
Novo!!: Bijeljina in Rudolf Valdec · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Bijeljina in Samostan · Poglej več »
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Bijeljina in Sarajevo · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Bijeljina in Sava · Poglej več »
Scenarist
Eden izmed prvih pisalnih strojev na katerih so bili napisani scenariji. Scenaríst je pisatelj, ki se ukvarja s pisanjem scenarijev, bodisi za gledališke igre, bodisi televizijske, radijske oddaje ali filme.
Novo!!: Bijeljina in Scenarist · Poglej več »
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Novo!!: Bijeljina in Seznam suverenih držav · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Bijeljina in Slikar · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Bijeljina in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Novo!!: Bijeljina in Srbi · Poglej več »
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Novo!!: Bijeljina in Srbohrvaščina · Poglej več »
Steček
Steček (bosansko stećak, v množini stećci, v cirilici стећак, v množini стећци), je bogumilski kamniti nagrobni spomenikI v Bosni in Hercegovini, ter na mejah Hrvaške, Črne Gore in Srbije.
Novo!!: Bijeljina in Steček · Poglej več »
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Novo!!: Bijeljina in Sulejman I. · Poglej več »
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št. in 15 pr. n. št. (?), Nazaret (?), Galileja; † (?).
Novo!!: Bijeljina in Sveta Marija · Poglej več »
Tenis
Ténis je šport z loparjem za dva nasprotna igralca (»posameznika«) ali za dve nasprotni skupini s po dvema igralcema (»dvojice«).
Novo!!: Bijeljina in Tenis · Poglej več »
Trgovec
Trgovec je poklic oziroma oseba, ki kupuje z namenom nadaljnje prodaje (trgovanje).
Novo!!: Bijeljina in Trgovec · Poglej več »
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Novo!!: Bijeljina in Tuzla · Poglej več »
Ugljevik
Ugljevik je občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Novo!!: Bijeljina in Ugljevik · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Bijeljina in Univerza · Poglej več »
Ustaši
Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.
Novo!!: Bijeljina in Ustaši · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: Bijeljina in Vojak · Poglej več »
Zdravilišče
Zdravilišče je zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin.
Novo!!: Bijeljina in Zdravilišče · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Bijeljina in Zgodovinar · Poglej več »
Zvezna republika Jugoslavija
Zvezna republika Jugoslavija - ZRJ je propadla evropska država, ki je obstajala med letoma 1992 in 2003.
Novo!!: Bijeljina in Zvezna republika Jugoslavija · Poglej več »
Zvornik
Zvornik je mesto in središče istoimenske občine v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine ob Drini na vzhodnih obronkih Majevice ob meji s Srbijo.
Novo!!: Bijeljina in Zvornik · Poglej več »
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Bijeljina in 1879 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Bijeljina in 1885 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Bijeljina in 1895 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Bijeljina in 1910 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Bijeljina in 1921 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bijeljina in 1931 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bijeljina in 1948 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bijeljina in 1953 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Bijeljina in 1961 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Bijeljina in 1971 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bijeljina in 1981 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Bijeljina in 1991 · Poglej več »
