Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rudolf Valdec

Index Rudolf Valdec

Rudolf Valdec, hrvaški kipar, * 8. marec 1872, Krapina, Avstro-Ogrska, † 1. februar 1929, Zagreb, Kraljevina SHS.

Kazalo

  1. 44 odnosi: Atelje, Avstro-Ogrska, Đakovo, Škof, Beograd, Bijeljina, Boris Kalin, Bruselj, Budimpešta, Dositej Obradović, Dunaj, France Gorše, Francija, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Italija, Ivan Kukuljević Sakcinski, Ivan Mažuranić, Josip Juraj Strossmayer, Juraj Dobrila, København, Kipar, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krapina, Likovna umetnost, München, Nemčija, Pariz, Pazin, Peter I. Karađorđević, Praga, Rusija, Samobor, Sarajevo, Secesija (obdobje), Sofija, Split, Stoletje, Varaždin, Zagreb, Zrenjanin, 1. februar, 1872, 1929, 8. marec.

Atelje

Atelje je umetnikov delovni prostor.

Poglej Rudolf Valdec in Atelje

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Rudolf Valdec in Avstro-Ogrska

Đakovo

Đakovo je mesto na Hrvaškem s skoraj 24.000 prebivalci (2021, širše upravno območje mesta; samo naselje okoli 17.000, leta 2001 še 21.000), ki upravno spada v Osiješko-baranjsko županijo.

Poglej Rudolf Valdec in Đakovo

Škof

škofovskim prstanom Škòf (iz grščine.

Poglej Rudolf Valdec in Škof

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Rudolf Valdec in Beograd

Bijeljina

Bijeljina je mesto, središče istoimenske občine v severovzhodni Bosni in Hercegovini.

Poglej Rudolf Valdec in Bijeljina

Boris Kalin

Boris Kalin, slovenski kipar, * 24. junij 1905, Solkan, † 22. maj 1975, Ljubljana.

Poglej Rudolf Valdec in Boris Kalin

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Poglej Rudolf Valdec in Bruselj

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Rudolf Valdec in Budimpešta

Dositej Obradović

Dimitrij »Dositej« Obradović (pronounced;srbski avtor, filozof, jezikoslovec, potovalec, poliglot in prvi srbski minister za izobraževanje, *17.februarja 1739–1742 (leto rojstva ni popolnoma gotovo), † 7. april 1811 V času Srbske revolucije je prepoznan kot vpliven člen srbske narodne in kulturne preroditve.

Poglej Rudolf Valdec in Dositej Obradović

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Rudolf Valdec in Dunaj

France Gorše

France Gorše, slovenski kipar, * 26. september 1897, Zamostec, † 2. avgust 1986, Golnik.

Poglej Rudolf Valdec in France Gorše

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Rudolf Valdec in Francija

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.

Poglej Rudolf Valdec in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Rudolf Valdec in Italija

Ivan Kukuljević Sakcinski

Ivan Kukuljević Sakcinski, hrvaški politik, zgodovinar in književnik, * 29. maj 1816 Varaždin, † 1. avgust 1889 dvorec Tuhakovec.

Poglej Rudolf Valdec in Ivan Kukuljević Sakcinski

Ivan Mažuranić

Ivan Mažuranić, hrvaški pesnik, jezikoslovec in politik, * 11. avgust 1814, Novi Vinodolski, † 4. avgust 1890, Zagreb.

Poglej Rudolf Valdec in Ivan Mažuranić

Josip Juraj Strossmayer

Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.

Poglej Rudolf Valdec in Josip Juraj Strossmayer

Juraj Dobrila

Juraj Dobrila, rimskokatoliški duhovnik, poreško-puljski in tržaško-koprski škof, po narodni pripadnosti Hrvat, * 16. april 1812, Ježenj pri Tinjanu v Istri, † 13. januar 1882, Trst, je bil Istrski dobrotnik in narodni buditelj, ki se je boril za večje pravice Hrvatov in tudi Slovencev pod tujo oblastjo.

Poglej Rudolf Valdec in Juraj Dobrila

København

København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.

Poglej Rudolf Valdec in København

Kipar

Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.

Poglej Rudolf Valdec in Kipar

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Rudolf Valdec in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Krapina

Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.

Poglej Rudolf Valdec in Krapina

Likovna umetnost

Likovna umetnost.

Poglej Rudolf Valdec in Likovna umetnost

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Rudolf Valdec in München

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Rudolf Valdec in Nemčija

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Rudolf Valdec in Pariz

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.

Poglej Rudolf Valdec in Pazin

Peter I. Karađorđević

Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.

Poglej Rudolf Valdec in Peter I. Karađorđević

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Rudolf Valdec in Praga

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Rudolf Valdec in Rusija

Samobor

Samobor je satelitsko mesto Zagreba jugozahodno od hrvaške prestolnice z malo manj kot 17.000 prebivalci.

Poglej Rudolf Valdec in Samobor

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Rudolf Valdec in Sarajevo

Secesija (obdobje)

Secesijska stavba na Dunaju, Joseph Maria Olbrich, zgrajena leta 1897 Secesíja (latinsko secessio -odcep) je v zgodovini umetnosti gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih 19. stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov.

Poglej Rudolf Valdec in Secesija (obdobje)

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.

Poglej Rudolf Valdec in Sofija

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Rudolf Valdec in Split

Stoletje

Stolétje je doba, dolga sto let.

Poglej Rudolf Valdec in Stoletje

Varaždin

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Poglej Rudolf Valdec in Varaždin

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Rudolf Valdec in Zagreb

Zrenjanin

Zrenjanin (srbska cirilica: Зрењанин) je mesto in središče istoimenske občine v Srbiji.

Poglej Rudolf Valdec in Zrenjanin

1. februar

1.

Poglej Rudolf Valdec in 1. februar

1872

1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Rudolf Valdec in 1872

1929

1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Rudolf Valdec in 1929

8. marec

8.

Poglej Rudolf Valdec in 8. marec