Odpri v Google MapsKazalo
67 odnosi: Abebe Bikila, Akvadukt (vodovod), Albanija, Anagni, Antoninov itinerar, Apij Klavdij Slepi, Apolonija (Ilirija), Ariccia, Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1960, Avrelijanov zid, Bari, Barje, Benito Mussolini, Brindisi, Canosa di Puglia, Capua, Cenzor, Drač, Druga svetovna vojna, Etiopija, Etruščani, Etrurija, Fondi, Galien, Italski jeziki, Jadransko morje, Kamnina, Kampanija, Karakalove terme, Katakombe, Kolonija (geografija), Lacij, Latinska zveza, Magna Graecia, Malarija, Mark Licinij Kras, Monte Cassino, Obala, Ostia Antica, Otrantska vrata, Ottorino Respighi, Papež Pij VI., Patriciji (plemstvo), Pompej Veliki, Populizem, Prokopij iz Cezareje, Rim, Rimska cesta, Rimska republika, Rimski forum, ... Razširi indeks (17 več) »
- Ceste v Italiji
- Kraji svetovne dediščine v Italiji
- Pokopališča v Rimu
- Ustanovitve v 310. letih pr. n. št.
Abebe Bikila
Abebe Bikila, etiopski atlet, * 7. avgust 1932, Mout, Etiopija, † 25. oktober 1973, Adis Abeba, Etiopija.
Poglej Apijeva cesta in Abebe Bikila
Akvadukt (vodovod)
Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.
Poglej Apijeva cesta in Akvadukt (vodovod)
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Apijeva cesta in Albanija
Anagni
Anagni je starodavno mesto in občina v Laciju v osrednji Italiji, v hribih vzhodno-jugovzhodno od Rima.
Poglej Apijeva cesta in Anagni
Antoninov itinerar
Antoninov itinerar ali itinerarij (latinsko) je seznam prometnih povezav in razdalj med mesti in poštnimi postajami v rimskih provincah med vladanjem cesarja Antonina Pija.
Poglej Apijeva cesta in Antoninov itinerar
Apij Klavdij Slepi
Apij Klavdij Slepi (lat. Appius Claudius Caecus), rojen v bogati patricijcki družini, postal znani rimski politik, državnik, pravnik, govornik, pesnik in slovničar, * 340 pr. n. št., † 273 pr. n. št. Apij Klavdij Slepi je v rimski državni upravi vršil razne dolžnosti: bil je cenzor (leta 312 pr.
Poglej Apijeva cesta in Apij Klavdij Slepi
Apolonija (Ilirija)
Ruševine templja v Apoloniji Apolonija (grško: Ἀπολλωνία κατ' Ἐπίδαμνον ali Ἀπολλωνία πρὸς), antično grško mesto v Iliriji.
Poglej Apijeva cesta in Apolonija (Ilirija)
Ariccia
Ariccia (Latin: Aricia) je mesto in občina v pokrajini Rim v osrednji Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Ariccia
Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1960
Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1960.
Poglej Apijeva cesta in Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1960
Avrelijanov zid
Zemljevid starodavnega Rima z Avrelijevim zidom (rdeča črta) in vrati. Prikazan je tudi Servijev zid iz 4. stoletja pr. n. št. (modra črta). Hribovje in sedem rimskih gričev so prikazani rožnato, z imeni; nižine so v beli barvi. Avrelijanov zid (italijansko Mura aureliane) je niz mestnih obzidij, zgrajenih med letoma 271 in 275 v Rimu v Italiji, v času vladavine rimskih cesarjev Avrelijana in Proba.
Poglej Apijeva cesta in Avrelijanov zid
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Apijeva cesta in Bari
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Poglej Apijeva cesta in Barje
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Apijeva cesta in Benito Mussolini
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Brindisi
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Canosa di Puglia
Capua
Capua (italijansko: Capua) je mesto v pokrajini Caserta v italijanski deželi Kampaniji (Campania) v južni Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Capua
Cenzor
Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.
Poglej Apijeva cesta in Cenzor
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Apijeva cesta in Drač
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Apijeva cesta in Druga svetovna vojna
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Apijeva cesta in Etiopija
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Etruščani
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Apijeva cesta in Etrurija
Fondi
Fondi, je švicarska, italijanska in francoska jed, pripravljena v posebni posodi, imenovani caquelon, nad gorilnikom, pri kateri koščke različne hrane z dolgimi vilicami pomakamo v topljen sir ali vroče olje.
Poglej Apijeva cesta in Fondi
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Apijeva cesta in Galien
Italski jeziki
Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.
Poglej Apijeva cesta in Italski jeziki
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Apijeva cesta in Jadransko morje
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Apijeva cesta in Kamnina
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apijeva cesta in Kampanija
Karakalove terme
Karakalove terme (italijansko Terme di Caracalla) v Rimu, Italija, so bile druge največje mestno kopališče ali terme v Rimu,, ki so bile verjetno zgrajene med leti 212 (ali 211) in 216/217, v času vladavine cesarja Septimija Severa in Karakale.
Poglej Apijeva cesta in Karakalove terme
Katakombe
svetega Kalista v Rimu Katakombe so bila podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v antiki.
Poglej Apijeva cesta in Katakombe
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Apijeva cesta in Kolonija (geografija)
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apijeva cesta in Lacij
Latinska zveza
Latinska zveza (tudi Lacijska zveza) je bila zveza 30 mest, ustanovljena leta 494 pr. n. št. Zveza je delovala pod vodstvom Rima, najmočnejšega mesta v zvezi in je bila usmerjena proti Etruščanom.
Poglej Apijeva cesta in Latinska zveza
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Apijeva cesta in Magna Graecia
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Poglej Apijeva cesta in Malarija
Mark Licinij Kras
Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.
Poglej Apijeva cesta in Mark Licinij Kras
Monte Cassino
Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.
Poglej Apijeva cesta in Monte Cassino
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Apijeva cesta in Obala
Ostia Antica
Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.
Poglej Apijeva cesta in Ostia Antica
Otrantska vrata
Zemljevid, na katerem so vidna Otrantska vrata Otrántska vráta ali Otrántski prelív (ali Canale d'Ótranto) je morski preliv, ki povezuje Jadransko morje z Jonskim.
Poglej Apijeva cesta in Otrantska vrata
Ottorino Respighi
Ottorino Respighi, italijanski skladatelj in muzikolog, * 9. julij 1879, Bologna, † 18. april, 1936, Rim.
Poglej Apijeva cesta in Ottorino Respighi
Papež Pij VI.
Papež Pij VI. (Pius VI; Pio VI; rojen kot Giovanni Angelo Braschi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 25. december 1717, Cesena, † 29. avgust 1799 Papež je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar Papeške države.
Poglej Apijeva cesta in Papež Pij VI.
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Apijeva cesta in Patriciji (plemstvo)
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Apijeva cesta in Pompej Veliki
Populizem
Mednarodno gibanje Okupiraj je bilo s svojo retoriko "99%" (ljudi) proti "1%" (eliti) primer populističnega družbenega gibanja. Kot je opredeljeno v Nolanski karti, se populizem (in totalitarizem) nahaja na spodnji levi strani. Risanka iz leta 1896, v kateri je William Jennings Bryan, zagovornik populizma, požrl simbol Demokratične stranke Amerike.
Poglej Apijeva cesta in Populizem
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Apijeva cesta in Prokopij iz Cezareje
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Apijeva cesta in Rim
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Apijeva cesta in Rimska cesta
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Apijeva cesta in Rimska republika
Rimski forum
Rimski forum, znan tudi po latinskem imenu Forum Romanum (italijansko: Foro Romano), je pravokotni forum (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih zgradb v središču mesta Rim, Italija.
Poglej Apijeva cesta in Rimski forum
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Apijeva cesta in Rimski konzul
Rimski most
Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.
Poglej Apijeva cesta in Rimski most
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Apijeva cesta in Sabinci
Samnij
Zemljevid staroveškega Samnija Samnij (oskansko Safinim, latinsko, italijansko Sannio) je bila staroveška regija v južni Italiji, naseljena s Samniti.
Poglej Apijeva cesta in Samnij
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Poglej Apijeva cesta in Samniti
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Samnitske vojne
Servijev zid
Servijev zid (latinsko Murus Servii Tullii, italijansko Mura Serviane) je bila antična rimska obrambna pregrada, zgrajena okoli mesta Rim v začetku 4.
Poglej Apijeva cesta in Servijev zid
Spartakov upor
Spartakov upor je najbolj znan upor sužnjev v Rimskem cesarstvu.
Poglej Apijeva cesta in Spartakov upor
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Apijeva cesta in Tabula Peutingeriana
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Taranto
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Apijeva cesta in The New York Times
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Apijeva cesta in Tibera
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Apijeva cesta in Trajan
Umbrija
Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apijeva cesta in Umbrija
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Apijeva cesta in Via Egnatia
Via Traiana
Via Appia ''(bela)'' in Via Traiana ''(rdeča)'' Via Traiana je bila rimska cesta.
Poglej Apijeva cesta in Via Traiana
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Apijeva cesta in Zahodno Rimsko cesarstvo
Glej tudi
Ceste v Italiji
Kraji svetovne dediščine v Italiji
Pokopališča v Rimu
Ustanovitve v 310. letih pr. n. št.
Prav tako znan kot Via Appia.