Odpri v Google MapsKazalo
35 odnosi: Alba Longa, Alyscamps, Antične rimske merske enote, Apij Klavdij Slepi, Apulija, Ariccia, Avrelijanov zid, Brindisi, Castel Gandolfo, Domine quo vadis?, Drač, Emona, Flegrejska polja, Gaj Julij Cezar, Galien, Grobnica, Lecce, Mark Licinij Kras, Mavzolej, Neronov kolos, Ofanto (reka), Papeški slovenski zavod v Rimu, Pozzuoli, Rim, Rimski akvadukt, Rimsko cesarstvo, Samnitske vojne, Servijev zid, Spartakov upor, Sveti Boštjan, Taranto, Valle d'Itria, Via Popilia, Via Traiana, Vodnjak štirih rek, Bernini.
Alba Longa
Alba Longa (občasno napisana Albalonga v italijanskih virih) je bilo antično mesto Latincev v osrednji Italiji, 19 kilometrov jugovzhodno od Rima, v gričevju Albani.
Poglej Apijeva cesta in Alba Longa
Alyscamps
Alyscamps je velika rimska nekropola nedaleč stran od obzidja starega mesta Arles v Franciji.
Poglej Apijeva cesta in Alyscamps
Antične rimske merske enote
Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.
Poglej Apijeva cesta in Antične rimske merske enote
Apij Klavdij Slepi
Apij Klavdij Slepi (lat. Appius Claudius Caecus), rojen v bogati patricijcki družini, postal znani rimski politik, državnik, pravnik, govornik, pesnik in slovničar, * 340 pr. n. št., † 273 pr. n. št. Apij Klavdij Slepi je v rimski državni upravi vršil razne dolžnosti: bil je cenzor (leta 312 pr.
Poglej Apijeva cesta in Apij Klavdij Slepi
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apijeva cesta in Apulija
Ariccia
Ariccia (Latin: Aricia) je mesto in občina v pokrajini Rim v osrednji Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Ariccia
Avrelijanov zid
Zemljevid starodavnega Rima z Avrelijevim zidom (rdeča črta) in vrati. Prikazan je tudi Servijev zid iz 4. stoletja pr. n. št. (modra črta). Hribovje in sedem rimskih gričev so prikazani rožnato, z imeni; nižine so v beli barvi. Avrelijanov zid (italijansko Mura aureliane) je niz mestnih obzidij, zgrajenih med letoma 271 in 275 v Rimu v Italiji, v času vladavine rimskih cesarjev Avrelijana in Proba.
Poglej Apijeva cesta in Avrelijanov zid
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Brindisi
Castel Gandolfo
Castel Gandolfo (latinsko: Castrum Gandulphi) je mesto, ki se nahaja 24 kilometrov jugovzhodno od Rima, v deželi Lacij, v Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Castel Gandolfo
Domine quo vadis?
Domine, quo vadis? je slika iz leta 1602 italijanskega baročnega slikarja Annibala Carraccija (1560–1609), ki prikazuje prizor iz apokrifa Petrova dela.
Poglej Apijeva cesta in Domine quo vadis?
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Apijeva cesta in Drač
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Apijeva cesta in Emona
Flegrejska polja
Flegrajska polja (italijansko Campi Flegrei; neapeljsko Campe Flegree, iz grščine φλέγω phlego, goreti) je velik vulkan zahodno od Neaplja v Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Flegrejska polja
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Apijeva cesta in Gaj Julij Cezar
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Apijeva cesta in Galien
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Apijeva cesta in Grobnica
Lecce
Lecce (salentino Lècce; grško Luppìu) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Lecce
Mark Licinij Kras
Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.
Poglej Apijeva cesta in Mark Licinij Kras
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Apijeva cesta in Mavzolej
Neronov kolos
Lega Neronovega kolosa na karti Rima Neronov kolos (latinsko) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina.
Poglej Apijeva cesta in Neronov kolos
Ofanto (reka)
Ofanto, v starih časih znana kot Aufidus ali Canna, je 170 km dolga reka v južni Italiji, ki teče skozi dežele Kampanija, Bazilikata in Apulija, v zaliv Manfredonia v Jadranskem morju, blizu mesta Barletta.
Poglej Apijeva cesta in Ofanto (reka)
Papeški slovenski zavod v Rimu
Papeški slovenski zavod v Rimu; Pontificio Collegio Sloveno; znan tudi kot Slovenik, je kolegij Slovenske škofovske konference, ki je bil ustanovljen leta 1960.
Poglej Apijeva cesta in Papeški slovenski zavod v Rimu
Pozzuoli
Pozzuoli je mesto in občina Metropolitanskega mesta Neapelj v italijanski deželi Kampanija.
Poglej Apijeva cesta in Pozzuoli
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Apijeva cesta in Rim
Rimski akvadukt
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.
Poglej Apijeva cesta in Rimski akvadukt
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Apijeva cesta in Rimsko cesarstvo
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Samnitske vojne
Servijev zid
Servijev zid (latinsko Murus Servii Tullii, italijansko Mura Serviane) je bila antična rimska obrambna pregrada, zgrajena okoli mesta Rim v začetku 4.
Poglej Apijeva cesta in Servijev zid
Spartakov upor
Spartakov upor je najbolj znan upor sužnjev v Rimskem cesarstvu.
Poglej Apijeva cesta in Spartakov upor
Sveti Boštjan
Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.
Poglej Apijeva cesta in Sveti Boštjan
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Taranto
Valle d'Itria
Valle d'Itria je del ozemlja osrednje dežele Apulije med metropolitanskim mestom Bari in pokrajinama Brindisi in Taranto.
Poglej Apijeva cesta in Valle d'Itria
Via Popilia
Potek Viae Popiliae Odsek Viae Popiliae (Capua-Regium) v sedanji provinci Reggio Calabria Via Popilia je ime dveh antičnih rimskih cest, ki sta se začeli graditi pod konzulom Publijem Popilijem Laenasom (132 pr. n. št.). Prva cesta je bila nadaljevanje Viae Flaminiae od Arminija (Rimini) na jadranski obali skozi regijo, v kateri so kasneje nastale Benetke.
Poglej Apijeva cesta in Via Popilia
Via Traiana
Via Appia ''(bela)'' in Via Traiana ''(rdeča)'' Via Traiana je bila rimska cesta.
Poglej Apijeva cesta in Via Traiana
Vodnjak štirih rek, Bernini
Vodnjak štirih rek (italijansko Fontana dei Quattro Fiumi) je vodnjak ali vodna fontana na trgu Piazza Navona v Rimu v Italiji.
Poglej Apijeva cesta in Vodnjak štirih rek, Bernini
Prav tako znan kot Via Appia.