Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Annibale de Gasparis, Apsidna točka, Asteroid, Asteroid tipa M, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Bazalt, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Družina Evnomija, Dvojni asteroid, Ekliptični koordinatni sistem, Evnomija, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, Hore, Julijanski dan, Julijansko leto, Kalcij, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Magma, Meter, Navidezni sij, Nikelj, Olivin, Opozicija (astronomija), Piroksen, Planetarna diferenciacija, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Silikat, Spektroskopija, Titan (luna), Ura, Vzvratno gibanje, Zlitina, 14. junij, 1851, 2006, 29. julij.
Annibale de Gasparis
Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.
Novo!!: 15 Evnomija in Annibale de Gasparis · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: 15 Evnomija in Apsidna točka · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 15 Evnomija in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa M
Asteroid tipa M je vrsta asteroidov, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, kakšna je njihova sestava.
Novo!!: 15 Evnomija in Asteroid tipa M · Poglej več »
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Novo!!: 15 Evnomija in Asteroid tipa S · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 15 Evnomija in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 15 Evnomija in Astronomska enota · Poglej več »
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Novo!!: 15 Evnomija in Bazalt · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: 15 Evnomija in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 15 Evnomija in Dan · Poglej več »
Družina Evnomija
Družina Evnomija je družina asteroidov, ki se nahajajo v osrednjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Novo!!: 15 Evnomija in Družina Evnomija · Poglej več »
Dvojni asteroid
Dvojni asteroid (tudi binarni asteroid) je sistem dveh asteroidov, ki krožita okoli skupnega gravitacijskega središča podobno kot v dvozvezdju.
Novo!!: 15 Evnomija in Dvojni asteroid · Poglej več »
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Novo!!: 15 Evnomija in Ekliptični koordinatni sistem · Poglej več »
Evnomija
Dioniz in Hore Evnomija (dobesedno dobri red) je v grški mitologiji ena od Horij; bila je boginja zakona in zakonitosti.
Novo!!: 15 Evnomija in Evnomija · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: 15 Evnomija in Geometrični albedo · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 15 Evnomija in Giga · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: 15 Evnomija in Grščina · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: 15 Evnomija in Grška mitologija · Poglej več »
Hore
Dioniz in Hore Hore so v grški mitologiji tri boginje, hčere Zevsa in Temide.
Novo!!: 15 Evnomija in Hore · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 15 Evnomija in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 15 Evnomija in Julijansko leto · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: 15 Evnomija in Kalcij · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: 15 Evnomija in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: 15 Evnomija in Kilogram · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 15 Evnomija in Kotna stopinja · Poglej več »
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Novo!!: 15 Evnomija in Kubični centimeter · Poglej več »
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Novo!!: 15 Evnomija in Magma · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: 15 Evnomija in Meter · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: 15 Evnomija in Navidezni sij · Poglej več »
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Novo!!: 15 Evnomija in Nikelj · Poglej več »
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Novo!!: 15 Evnomija in Olivin · Poglej več »
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Novo!!: 15 Evnomija in Opozicija (astronomija) · Poglej več »
Piroksen
ZDA) v katerem so ortopiroksen (črn), diopsid, ki vsebuje krom (svetko zelen) in prevladujoči olivin (rumeno zelen), ki je značilen za peridotite; finozrnata siva kamnina je bazalt. Pirokseni so skupina pomembnih kamninotvornih inosilikatnih mineralov, ki se pojavljajo v mnogih magmatskih in metamorfnih kamninah.
Novo!!: 15 Evnomija in Piroksen · Poglej več »
Planetarna diferenciacija
Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.
Novo!!: 15 Evnomija in Planetarna diferenciacija · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 15 Evnomija in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 15 Evnomija in Sekunda · Poglej več »
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Novo!!: 15 Evnomija in Silikat · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: 15 Evnomija in Spektroskopija · Poglej več »
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Novo!!: 15 Evnomija in Titan (luna) · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: 15 Evnomija in Ura · Poglej več »
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Novo!!: 15 Evnomija in Vzvratno gibanje · Poglej več »
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Novo!!: 15 Evnomija in Zlitina · Poglej več »
14. junij
14.
Novo!!: 15 Evnomija in 14. junij · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 15 Evnomija in 1851 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: 15 Evnomija in 2006 · Poglej več »
29. julij
29.
Novo!!: 15 Evnomija in 29. julij · Poglej več »
