Kazalo
27 odnosi: Alken, Alkin, Anorganska spojina, Atmosfera, Žlahtni plin, Žveplov dioksid, Žveplova kislina, Debye (enota), Dižveplov dioksid, Dižveplov monoksid, Elektron, Fotokemija, Foton, Infrardeče valovanje, Kemijska formula, Kemiluminiscenca, Komet, Kompleksna spojina, Medzvezdna snov, Metan, Molekula, Ognjenik, Plazma (fizika), Sonoluminiscenca, Termodinamika, Torus, Venera.
- Plini
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Žveplov monoksid in Alken
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Žveplov monoksid in Alkin
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Žveplov monoksid in Anorganska spojina
Atmosfera
Atmosfêra ima lahko več pomenov.
Poglej Žveplov monoksid in Atmosfera
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Žveplov monoksid in Žlahtni plin
Žveplov dioksid
Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2.
Poglej Žveplov monoksid in Žveplov dioksid
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Žveplov monoksid in Žveplova kislina
Debye (enota)
Debye je enota za električni dipolni moment izven mednarodnega sistema enot, ki pa ponekod ostaja v rabi navajanja električnih dipolnih momentov molekul.
Poglej Žveplov monoksid in Debye (enota)
Dižveplov dioksid
Dižveplov dioksid, dimerni žveplov monoksid ali SO dimer je anorganska spojina s formulo S2O2.
Poglej Žveplov monoksid in Dižveplov dioksid
Dižveplov monoksid
Dižveplov monoksid ali žveplov suboksid je anorganska spojina s formulo S2O, ki spada med nižje žveplove okside.
Poglej Žveplov monoksid in Dižveplov monoksid
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Žveplov monoksid in Elektron
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Poglej Žveplov monoksid in Fotokemija
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Žveplov monoksid in Foton
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Žveplov monoksid in Infrardeče valovanje
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Žveplov monoksid in Kemijska formula
Kemiluminiscenca
Kemoluminiscenčna reakcija Kemiluminiscénca je sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije.
Poglej Žveplov monoksid in Kemiluminiscenca
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Žveplov monoksid in Komet
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Žveplov monoksid in Kompleksna spojina
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Žveplov monoksid in Medzvezdna snov
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Žveplov monoksid in Metan
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Žveplov monoksid in Molekula
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Žveplov monoksid in Ognjenik
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Žveplov monoksid in Plazma (fizika)
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Žveplov monoksid in Sonoluminiscenca
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Žveplov monoksid in Termodinamika
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej Žveplov monoksid in Torus
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Žveplov monoksid in Venera
Glej tudi
Plini
Prav tako znan kot Žveplov oksid.