Kazalo
56 odnosi: Alergija, Škorpijonov pik, Členonožci, Družina (biologija), Encim, Eurypterida, Filogenija, Fosil, Glodavci, Gozdni ščipalec, Grščina, Himalaja, Hrošči, Jajce, Kače, Kanibalizem, Karbon, Koper, Leiurus quinquestriatus, Levitev, Lubje, Mehika, Očesce, Pajki, Pajkovci, Parafilija, Parjenje, Partenogeneza, Pierre André Latreille, Pipalkarji, Plenilstvo, Praskrluparji, Ptiči, Puščava, Razred (biologija), Red (biologija), Rod (biologija), Semenčica, Severna Afrika, Silur, Slovenija, Slovenski ščipalec, Spermatofor, Spolno razmnoževanje, Srednji vzhod, Stonoge, Strupnik, Taksonomija, Tkivo, Vedenje, ... Razširi indeks (6 več) »
Alergija
Alergija je motnja imunskega sistema, za katero so značilne pretirane reakcije, ki jih nosijo posamezna protitelesa (reaginski test ali IgE), na običajno neškodljive snovi, kot je cvetni prah.
Poglej Ščipalci in Alergija
Škorpijonov pik
Pik škorpijona je poškodba, ki nastane zaradi vboda strupene bodice v kožo in izpustitvijo strupa.
Poglej Ščipalci in Škorpijonov pik
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Ščipalci in Členonožci
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Ščipalci in Družina (biologija)
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Ščipalci in Encim
Eurypterida
Eurypteridi (morski škorpijoni) so izumrla skupina členonožcev, sorodnih pajkovcem, ki vsebuje tudi največje znane členonožce, ki so kdarjoli živeli.
Poglej Ščipalci in Eurypterida
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Ščipalci in Filogenija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Ščipalci in Fosil
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Ščipalci in Glodavci
Gozdni ščipalec
Gozdni ščipalec (znanstveno ime Euscorpius germanus) je vrsta ščipalca iz družine Euscorpiidae, razširjen v delu Južne in Srednje Evrope.
Poglej Ščipalci in Gozdni ščipalec
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ščipalci in Grščina
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Ščipalci in Himalaja
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Ščipalci in Hrošči
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Ščipalci in Jajce
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Ščipalci in Kače
Kanibalizem
Braziliji 1557, kot ga je opisal Hans Staden Kanibalízem pomeni prehranjevanje s pripadniki lastne biološke vrste in se običajno nanaša na prehranjevanje ljudi s človeškim mesom (kar imenujemo tudi ljudožêrstvo ali antropofagíja).
Poglej Ščipalci in Kanibalizem
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Ščipalci in Karbon
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Ščipalci in Koper
Leiurus quinquestriatus
Leiurus quinquestriatus je škorpijon iz družine debelorepov (Buthidae), znan tudi pod imenom pakistanski rumeni škorpijon ali izraelski puščavski škorpijon.
Poglej Ščipalci in Leiurus quinquestriatus
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Ščipalci in Levitev
Lubje
Lubje je zunanja plast stebel in korenin lesnatih rastlin.
Poglej Ščipalci in Lubje
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Ščipalci in Mehika
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Poglej Ščipalci in Očesce
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Ščipalci in Pajki
Pajkovci
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.
Poglej Ščipalci in Pajkovci
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Ščipalci in Parafilija
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Ščipalci in Parjenje
Partenogeneza
ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.
Poglej Ščipalci in Partenogeneza
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Ščipalci in Pierre André Latreille
Pipalkarji
Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).
Poglej Ščipalci in Pipalkarji
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Ščipalci in Plenilstvo
Praskrluparji
Praskrluparji (znanstveno ime Merostomata) so starodaven razred pipalkarjev, ki so se prvič pojavili v kambriju pred več kot 500 milijoni let.
Poglej Ščipalci in Praskrluparji
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Ščipalci in Ptiči
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Ščipalci in Puščava
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Ščipalci in Razred (biologija)
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Ščipalci in Red (biologija)
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Ščipalci in Rod (biologija)
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Ščipalci in Semenčica
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Poglej Ščipalci in Severna Afrika
Silur
Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.
Poglej Ščipalci in Silur
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Ščipalci in Slovenija
Slovenski ščipalec
Slovenski ščipalec (znanstveno ime Euscorpius gamma) je vrsta ščipalca iz družine Euscorpiidae, razširjen v delu Južne in Srednje Evrope.
Poglej Ščipalci in Slovenski ščipalec
Spermatofor
Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.
Poglej Ščipalci in Spermatofor
Spolno razmnoževanje
T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.
Poglej Ščipalci in Spolno razmnoževanje
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Ščipalci in Srednji vzhod
Stonoge
Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.
Poglej Ščipalci in Stonoge
Strupnik
Strupnik je zob z žlebastim kanalčkom, po katerem iz strpne žleze priteče strup.
Poglej Ščipalci in Strupnik
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Ščipalci in Taksonomija
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Ščipalci in Tkivo
Vedenje
Vedênje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.
Poglej Ščipalci in Vedenje
Vibracija
Eden od načinov vibriranja vpetega trama Vibrácija je nihanje fizikalnega sistema okrog ravnovesne lege.
Poglej Ščipalci in Vibracija
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Ščipalci in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Ščipalci in Vrsta (biologija)
Zadnjik
Lega zadnjika pri moškem. Zadnjik pri moškem Zadnjik pri ženski Zadnjik Zadnjik ali anus je končna odprtina prebavne cevi.
Poglej Ščipalci in Zadnjik
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Ščipalci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Ščipalci in Zunanji skelet
Prav tako znan kot Scorpiones, Škorpijon, Škorpijoni, Ščipalec.