Kazalo
171 odnosi: Absolutizem, Aeroflot, Alfred I. zu Windisch-Graetz, Apno, Arhitektura, Atentat, Žametna revolucija, Češka, Češkoslovaška, Baročna arhitektura, Berlinski zid, Bitka na Beli gori, Cenzura, Cerkev (zgradba), Dresden, Dunaj, Evropska unija, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Habsburški, George H. W. Bush, Gestapo, Glavno mesto, Globalizacija, Gotska umetnost, Habsburška monarhija, Habsburžani, Hradčani, Industrijska revolucija, Invazija, Jan Amos Komensky, Jan Hus, Jan Palach, Judje, Kamen, Karlov most, Karlova univerza v Pragi, Konstanški koncil, Krščanstvo, Leonid Brežnjev, Letališče, Ljudmila, Madžarska, Mednarodni denarni sklad, Mihail Gorbačov, Milano, Moskva, Most, Nacionalsocializem, Narodno gledališče, Praga, NATO, ... Razširi indeks (121 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Absolutizem
Aeroflot
Aeroflot PS-84 (DC-3) Iljušin Il-86 Aeroflot (ОАО "Аэрофло́т-Росси́йские авиали́нии") je ruski nacionalni letalski prevoznik in največji letalski prevoznik v državi.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Aeroflot
Alfred I. zu Windisch-Graetz
knez Alfred I. zu Windisch-Graetz (polno ime Alfred Candidus Ferdinand zu Windisch-Graetz), avstrijski feldmaršal, * 11. maj 1787, Bruselj, † 21. marec 1862, Dunaj.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Alfred I. zu Windisch-Graetz
Apno
Apno je lahko.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Apno
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Arhitektura
Atentat
Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Atentat
Žametna revolucija
Žametna revolucija (sametová revoluce) ali nežna revolucija (slovaško nežná revolúcia) je ime za nenasilno revolucijo na Češkoslovaškem, ki je trajala od 17. novembra do 29. decembra 1989.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Žametna revolucija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Češka
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Češkoslovaška
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Baročna arhitektura
Berlinski zid
Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Berlinski zid
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Bitka na Beli gori
Cenzura
Zdravljice Cenzura je preprečevanje razširjanja informacij v javnem sporočanju ali drugje z utemeljitvijo, da gre za material, ki je sporen, škodljiv, občutljiv ali »neprikladen«.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Cenzura
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Cerkev (zgradba)
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Dresden
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Dunaj
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Evropska unija
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Ferdinand II. Habsburški
George H. W. Bush
George Herbert Walker Bush, ameriški predsednik ZDA, podpredsednik ZDA, kongresnik, vojaški pilot, pomorski častnik, diplomat, veleposlanik, politik, * 12. junij 1924, Milton, Massachusetts, † 30. november 2018, Houston, Teksas.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in George H. W. Bush
Gestapo
koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Gestapo
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Glavno mesto
Globalizacija
Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Globalizacija
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Gotska umetnost
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Habsburžani
Hradčani
Hradčani (češko Hradčany, kar pomeni mestni grad ali vas ob gradu) so bili prvotno vas zahodno ob praškem gradu, danes pa so mestna četrt Prage na Češkem.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Hradčani
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Industrijska revolucija
Invazija
Invazija je vojaška ofenziva, v kateri veliko število pripadnikov ene geopolitične entitete agresivno vstopi na ozemlje, ki je v lasti druge tovrstne entitete, običajno z namenom osvojitve, osvoboditve ali ponovne vzpostavitve nadzora ali oblasti nad ozemljem, vsiljevanjem delitve države, spreminjanjem obstoječe vlade ali pridobivanjem koncesij od omenjene vlade, ali kombinacije teh.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Invazija
Jan Amos Komensky
Jan Amos Komensky (latinsko: Iohannes Amos Comenius), češki učitelj, pedagog, pisatelj, filozof in teolog, * 28. marec 1592, kraj rojstva nedoločen, Češka, † 15. november 1670, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Jan Amos Komensky
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Jan Hus
Jan Palach
Jan Palach, češki študent zgodovine in politične ekonomije na praški Karlovi univerzi, * 11. avgust 1948, Praga, † 19. januar 1969, Praga.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Jan Palach
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Judje
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Kamen
Karlov most
Karlov most (češko Karlův most) je znan zgodovinski most čez reko Vltavo v Pragi, Češka.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Karlov most
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Karlova univerza v Pragi
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Konstanški koncil
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Krščanstvo
Leonid Brežnjev
Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamensko, Ruski imperij (zdaj Kamjanske, Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Leonid Brežnjev
Letališče
Nočni pogled na Mednarodno letališče San Francisco Majhno letališče v Torontu date.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Letališče
Ljudmila
Ljudmila je žensko osebno ime.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Ljudmila
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Madžarska
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Mednarodni denarni sklad
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Mihail Gorbačov
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Milano
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Moskva
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Most
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Nacionalsocializem
Narodno gledališče, Praga
Narodno gledališče (češko Národní divadlo) v Pragi je znano kot alma mater češke opere in kot spomenik češke zgodovine in umetnosti.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Narodno gledališče, Praga
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in NATO
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Nemška demokratična republika
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Padalstvo
Padalstvo - tipično letalo Cessna 182 Padalstvo ali skok iz letala je zelo vznemirljiv in zanimiv ekstremni šport, ob katerem se nam poveča andrenalin.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Padalstvo
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Papež Janez Pavel II.
Parler
Parler je ameriško spletno mesto za mikrobloganje in družbeno omrežje.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Parler
Pilot
Civilni linijski pilot Boeing 777Pilót ali pilótka oz.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Pilot
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Požar
Podzemna železnica
Prihod vlaka podzemne železnice na postajo v Glasgowu Mexique metro Linija 1 od pariškega metroja v Porte Maillot Logo londonske podzemne železnice Podzémna želéznica ali metró je oblika železniškega množičnega javnega prevoza.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Podzemna železnica
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Poplava
Praška defenestracija
Praška defenestracija (Pražská defenestrace, Prager Fenstersturz) je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna, čeprav je z izrazom Praška defenestracija običajno mišljena druga praška defenestracija.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Praška defenestracija
Praška pomlad
Praška pomlad je bilo obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času sovjetske dominacije nad njo po drugi svetovni vojni.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Praška pomlad
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Praški grad
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Praga
Pravica do azila
Pravica do azila (včasih imenovana pravica do političnega azila ali pravica pribežališča) je starodavni pravni koncept, po katerem lahko ljudje, ki jih preganjajo njihovi vladarji, poiščejo zaščito pri drugem suverenem organu, kot je druga država ali druga entiteta.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Pravica do azila
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Protestantizem
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Radio
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Renesansa
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Rudolf II. Habsburški
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Sigismund Luksemburški
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Sovjetska zveza
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Sveta Ciril in Metod
Sveti Venceslav
Venceslav (češ. Václav; nem. Wenzel) je bil sin češkega vojvode Vratislava I. in njegove žene Dragomire, ter vnuk svete Ljudmile.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Sveti Venceslav
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Sveto rimsko cesarstvo
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Tretji rajh
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Univerza
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Velikomoravska
Vltava
Vltava (Moldau) je s 430 km dolžine najdaljša Češka reka.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Vltava
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
1. maj
1.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1. maj
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 10. stoletje
1085
1085 (MLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1085
1158
1158 (MCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1158
1172
1172 (MCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1172
1198
1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1198
1230
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1230
1257
1257 (MCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1257
1310
1310 (MCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1310
1320
1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1320
1338
1338 (MCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1338
1342
1342 (MCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1342
1344
1344 (MCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1344
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1346
1348
1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1348
1357
1357 (MCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1357
1378
1378 (MCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1378
1415
1415 (MCDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1415
1419
1419 (MCDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1419
1420
1420 (MCDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1420
1424
1424 (MCDXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1424
1434
1434 (MCDXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1434
1437
1437 (MCDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1437
1458
1458 (MCDLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1458
1483
1483 (MCDLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1483
1526
1526 (MDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1526
1547
1547 (MDXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1547
1583
1583 (MDLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1583
1612
1612 (MDCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1612
1618
1618 (MDCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1618
1619
1619 (MDCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1619
1620
1620 (MDCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1620
1621
1621 (MDCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1621
1627
1627 (MDCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1627
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1648
1689
1689 (MDCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1689
1741
1741 (MDCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1741
1744
1744 (MDCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1744
1784
1784 (MDCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1784
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1791
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1848
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1849
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1859
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1861
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1890
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1893
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1913
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1918
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1922
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1923
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1929
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1937
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1938
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1939
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1942
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1945
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1948
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1953
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1960
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1968
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1969
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1970
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1973
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1974
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1977
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1983
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1985
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1987
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1988
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1989
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1990
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1991
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1992
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1993
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 1995
2. Mojzesova knjiga
2.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 2. Mojzesova knjiga
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 2000
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 2001
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 2002
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 2004
21. avgust
21.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 21. avgust
870
870 (DCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 870
872
872 (DCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 872
874
874 (DCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 874
883
883 (DCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 883
885
885 (DCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 885
888
888 (DCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 888
890
890 (DCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 890
895
895 (DCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 895
932
932 (CMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 932
965
965 (CMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 965
973
973 (CMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 973
995
995 (CMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled zgodovine Prage in 995
Prav tako znan kot Zgodovina Prage, Zgodovina prage-cirkulum vitae.