Kazalo
30 odnosi: Delovni odnosi, Dinamika, Ekstravertnost in introvertnost, Frekvenca, Gradnja tima, Hitrost, Integriteta, Interakcija, Kolektiv, Komuniciranje, Konflikt na delovnem mestu, Navada, Norma, Odprtost, Organizacija, Organizacijska pripadnost, Povratna informacija v organizaciji, Povratna zanka, Skupina, Sovraštvo, Sprejemljivost, Stališče, Strah, Stres, Timsko delo, Vedenje, Vestnost, Vodenje, Vrednota, Vrlina.
Delovni odnosi
Delovni odnosi so edinstveni medosebni odnosi, ki se razvijejo na delovnem mestu.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Delovni odnosi
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Dinamika
Ekstravertnost in introvertnost
Ekstravertnost in introvertnost sta osebnostni lastnosti.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Ekstravertnost in introvertnost
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Frekvenca
Gradnja tima
Gradnja tima (angl. team building) je dejavnost, s katero želimo vplivati na razvoj skupine in ji pomagati, da izboljša lastno učinkovitost, zadovoljuje potrebe svojih članov ter izboljša delovne pogoje.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Gradnja tima
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Hitrost
Integriteta
Integriteta je »celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost«.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Integriteta
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Interakcija
Kolektiv
Kolektiv je skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo ali skupni interesi.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Kolektiv
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Komuniciranje
Konflikt na delovnem mestu
Konflikt je v širšem pomenu besede vsako srečanje neusklajenih dejavnikov oziroma soočenje neusklajenosti ali neharmonija.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Konflikt na delovnem mestu
Navada
Navada (ali manira kot šaljiv in uraden izraz) je rutina vedenja, ki se redno ponavlja, in ponavadi nastane podzavestno.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Navada
Norma
Norma je navodilo, ki usmerja vedenje v situacijah oz.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Norma
Odprtost
Odprtost (tudi intelektualna odprtost ali odprtost za izkušnje) je osebnostna lastnost, ki se nanaša na odprtost do novih idej ter kulturnih interesov, na izobraževalne sposobnosti in ustvarjalnost, pa tudi na zanimanje do različnih senzoričnih in kognitivnih izkušenj.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Odprtost
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Organizacija
Organizacijska pripadnost
Organizacijska pripadnost je psihološki konstrukt, ki predstavlja navezanost posameznika na organizacijo.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Organizacijska pripadnost
Povratna informacija v organizaciji
Povratna informacija se nanaša na proces, ki spremlja posameznika pri njegovem delu ter mu tako omogoča izpopolnjevanje dela in doseganje zastavljenih ciljev.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Povratna informacija v organizaciji
Povratna zanka
Povrátna zánka ali feedback se pogosto uporablja kot sopomenka za dvosmerno komunikacijo, izvirno pa je povratna zanka izraz iz kibernetike.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Povratna zanka
Skupina
Skupina je lahko.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Skupina
Sovraštvo
Kaj je sovraštvo? Ni lahko razmišljati o tej negativni temi.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Sovraštvo
Sprejemljivost
Sprejemljivost je osebnostna lastnost, z izrazom opisujemo individualne razlike v prijetnosti, prijaznosti in ujemanju v odnosih z drugimi.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Sprejemljivost
Stališče
Stališča so celote prepričanj, vrednostnih ocen in čustev v odnosu do različnih socialnih situacij in objektov, ki delujejo kot trajna pripravljenost za določen način vedenja.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Stališče
Strah
''Krik'', Edvard Munch, 1893. ''Strah'', slikarstvo Maria Jakunčikova, (1893-1895). Malo čustev ima takšen vpliv na naše obnašanje in počutje kot strahMusek, J. (2005).
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Strah
Stres
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Stres
Timsko delo
Tim sestavlja skupina ljudi, ki so povezani s skupnim namenom, za uresničitev točno določenega cilja.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Timsko delo
Vedenje
Vedênje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Vedenje
Vestnost
Vestnost je osebnostna lastnost, ki vključuje lastnosti, ki se nanašajo na socialno predpisani vedenjski in kognitivni nadzor nad seboj, npr.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Vestnost
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Vodenje
Vrednota
Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Vrednota
Vrlina
Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.
Poglej Vedenje skupin v organizaciji in Vrlina
Prav tako znan kot Vedenje v skupini.