Kazalo
78 odnosi: Akanje, Aleksej Aleksandrovič Šahmatov, Angleščina, Argentina, Avstralija, Češka, Černobil, Členek, Baltoslovanski jeziki, Belgija, Beloruščina, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bukovina, Cirilica, Dvoglasnik, Evropa, Fonem, Franc Miklošič, Galicija, Glagol, Glagolski čas, Glagolski način, Glagolski naklon, Glagolski vid, Grščina, Harkov, Hrvaška, Kanada, Kazahstan, Knjižni jezik, Latinščina, Lvov, Madžarščina, Madžarska, Materni jezik, Mednarodna fonetična abeceda, Moldavija, Narečje, Nedoločnik, Nemčija, Nemščina, Opuščaj, Poljščina, Poljska, Praslovanščina, Predpreteklik, Preteklik, Pridevnik, Pridnestrska republika, ... Razširi indeks (28 več) »
- Jeziki Ukrajine
- Vzhodnoslovanski jeziki
Akanje
Ákanje je posebnost nekega jezika, da govoreči izgovarjajo glas 'a' namesto 'o'.
Poglej Ukrajinščina in Akanje
Aleksej Aleksandrovič Šahmatov
Aleksej Aleksandrovič Šahmatov, ruski filolog, jezikoslovec, slavist in zgodovinar, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1864, Narva, Ruski imperij (sedaj Estonija), † 16. avgust 1920, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Ukrajinščina in Aleksej Aleksandrovič Šahmatov
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Ukrajinščina in Angleščina
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Ukrajinščina in Argentina
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Ukrajinščina in Avstralija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Ukrajinščina in Češka
Černobil
Černobil (ukrajinsko Чорно́биль, rusko Черно́быль) je mesto v severni Ukrajini, blizu meje z Belorusijo.
Poglej Ukrajinščina in Černobil
Členek
Členek je nepregibna besedna vrsta, ki izraža sporočevalčevo oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico, lahko pa ga nadomestimo s celotnim stavkom (na primer členek seveda v povedi Seveda bo jutri sijalo sonce. lahko zapišemo s stavkom O tem sem prepričan, /da bo jutri sijalo sonce./).
Poglej Ukrajinščina in Členek
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Ukrajinščina in Baltoslovanski jeziki
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Ukrajinščina in Belgija
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Ukrajinščina in Beloruščina
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Ukrajinščina in Belorusija
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Ukrajinščina in Bosna in Hercegovina
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Ukrajinščina in Bukovina
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Ukrajinščina in Cirilica
Dvoglasnik
Dvóglásnik ali diftóng je samoglasniški glasnik (fonem) z drsnim izgovorom med dvema izgovornima točkama, od katerih je ena lahko težiščna, na primer au v nemščini ali ie in ei v dolenjščini, ei in ou v prekmurščini.
Poglej Ukrajinščina in Dvoglasnik
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ukrajinščina in Evropa
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Ukrajinščina in Fonem
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Ukrajinščina in Franc Miklošič
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Ukrajinščina in Galicija
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Ukrajinščina in Glagol
Glagolski čas
(Glagolski) čas je slovnična kategorija, ki opisuje časovno umeščenost situacije/dejanja v izrečenem stavku.
Poglej Ukrajinščina in Glagolski čas
Glagolski način
Glagolski način je glagolska kategorija in je izraz zveze med glagolom in njegovimi argumenti.
Poglej Ukrajinščina in Glagolski način
Glagolski naklon
Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja oziroma stanja.
Poglej Ukrajinščina in Glagolski naklon
Glagolski vid
Glágolski víd je kategorija omejenosti glagolskega dogodka.
Poglej Ukrajinščina in Glagolski vid
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ukrajinščina in Grščina
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Ukrajinščina in Harkov
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ukrajinščina in Hrvaška
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Ukrajinščina in Kanada
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Ukrajinščina in Kazahstan
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Ukrajinščina in Knjižni jezik
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Ukrajinščina in Latinščina
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Ukrajinščina in Lvov
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Ukrajinščina in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Ukrajinščina in Madžarska
Materni jezik
Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik.
Poglej Ukrajinščina in Materni jezik
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Ukrajinščina in Mednarodna fonetična abeceda
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Ukrajinščina in Moldavija
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Ukrajinščina in Narečje
Nedoločnik
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči).
Poglej Ukrajinščina in Nedoločnik
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Ukrajinščina in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Ukrajinščina in Nemščina
Opuščaj
Opuščáj (tudi apostróf) (') ali (’) je nekončno ločilo v obliki vejice, ki se v slovenščini rabi neskladenjsko in označuje izpuščen del besede (Mladen'či, zdaj se pije...) ali številke (27. januar '04).
Poglej Ukrajinščina in Opuščaj
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Ukrajinščina in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Ukrajinščina in Poljska
Praslovanščina
Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.
Poglej Ukrajinščina in Praslovanščina
Predpreteklik
Prèdpretêklik je glagolska oblika iz opisnega deležnika na -l in preteklika pomožnega glagola biti (npr. storil sem bil).
Poglej Ukrajinščina in Predpreteklik
Preteklik
Pretêklik ali pretêkli čàs je zložena glagolska oblika za izražanje preteklosti, torej preddobnosti glede na trenutek govorjenja.
Poglej Ukrajinščina in Preteklik
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Ukrajinščina in Pridevnik
Pridnestrska republika
Pridnestrska moldavska republika (pogovorno znana le kot Pridnestrje ali Transnistrija), je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.
Poglej Ukrajinščina in Pridnestrska republika
Prihodnjik
Prihódnjik je glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja.
Poglej Ukrajinščina in Prihodnjik
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Ukrajinščina in Republika obeh narodov
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ukrajinščina in Romunija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Ukrajinščina in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Ukrajinščina in Rusija
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Ukrajinščina in Rusinščina
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Ukrajinščina in Ruski imperij
Sedanjik
Sedánjik ali sedánji čàs je glagolski čas za izražanje navadno dejanj v trenutku govorjenja (t. i. prave sedanjosti), lahko tudi v preteklosti, prihodnosti oziroma brezčasnosti.
Poglej Ukrajinščina in Sedanjik
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Ukrajinščina in Slovaščina
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Ukrajinščina in Slovaška
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Ukrajinščina in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Ukrajinščina in Slovenščina
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Ukrajinščina in Sovjetska zveza
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Ukrajinščina in Srbija
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Ukrajinščina in Starovzhodnoslovanščina
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Poglej Ukrajinščina in Svet Evrope
Taras Ševčenko
Taras Grigorovič Ševčenko (Тара́с Григо́рович Шевче́нко), ukrajinski pesnik, pisatelj, umetnik, politik in tudi folklorist ter etnograf,* 9. marec 1814, † 10. marec 1861.
Poglej Ukrajinščina in Taras Ševčenko
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Ukrajinščina in Ukrajina
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Ukrajinščina in Ukrajinci
Ukrajinska abeceda
Ukrajinska abeceda je nabor črk, ki se uporabljajo za pisanje ukrajinščine, ki je uradni jezik Ukrajine.
Poglej Ukrajinščina in Ukrajinska abeceda
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Poglej Ukrajinščina in Uradni jezik
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Ukrajinščina in Velika litovska kneževina
Vinica
Vinica je ime več naselij.
Poglej Ukrajinščina in Vinica
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Ukrajinščina in Vzhodnoslovanski jeziki
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Ukrajinščina in Zaporoška Seč
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Ukrajinščina in Združene države Amerike
Ь
Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.
Poglej Ukrajinščina in Ь
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Ukrajinščina in Г
Glej tudi
Jeziki Ukrajine
Vzhodnoslovanski jeziki
Prav tako znan kot Ukrajinsko.