Kazalo
16 odnosi: A, Beloruščina, Beseda, Dolenjska narečna skupina, Glas, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Knjižni jezik, Moskva, Naglas, Narečje, O, Ruščina, Ruska narečja, Slovenščina, Ukanje (jezikoslovje), Zlog.
- Ruščina
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej Akanje in A
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Akanje in Beloruščina
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Akanje in Beseda
Dolenjska narečna skupina
Dolenjska narečna skupina (dolenjščinaSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je skupina tesno povezanih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo na področju osrednje Dolenjske in vzhodne Notranjske.
Poglej Akanje in Dolenjska narečna skupina
Glas
Glás je lahko.
Poglej Akanje in Glas
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Akanje in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Akanje in Knjižni jezik
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Akanje in Moskva
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Akanje in Naglas
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Akanje in Narečje
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Akanje in O
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Akanje in Ruščina
Ruska narečja
sličica Ruska narečja so pokrajinske različice ruskega jezika, ki se po tradicionalni delitvi ruske dialektologije delijo v dve glavni narečni skupini (severno in južno), med katerima se nahaja območje prehodnih narečij (osrednje rusko narečje).
Poglej Akanje in Ruska narečja
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Akanje in Slovenščina
Ukanje (jezikoslovje)
Úkanje je jezikovni pojav, pri katerem zaradi napetega izgovora nenaglašeni o-jevski samoglasniki preidejo v samoglasnik u. Ukanje je v slovenskih narečjih pogosto; gre za stopnjo slabljenja (redukcije) nenaglašenega vokalizma.
Poglej Akanje in Ukanje (jezikoslovje)
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Poglej Akanje in Zlog