Kazalo
39 odnosi: Akcijski potencial, Živčni prenašalec, Živčni sistem, Živec, Čutilni receptor, Beljakovina, Bobnič, Bolečina, Ciklični AMP, Ciklični GMP, Dražljaj, Encim, Fiziologija, Geometrijska izomerija, Hidroliza, Hrbtenjača, Ionski kanalček, Kation, Krovno tkivo, Mesni okus, Možgani, Mrežnica, Nevrit, Nevron, Notranje uho, Obkrajno živčevje, Oko, Okus, Osrednje živčevje, Slušna koščica, Sluh, Svetloba, Tlak, Toplota, Valovanje, Vid, Vitamin A, Voh, Zvok.
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Transdukcija in Akcijski potencial
Živčni prenašalec
Živčni prenašalci ali nevrotransmitorji so skupina heterogenih biokemičnih snovi, ki prenašajo informacije med nevroni preko sinaps.
Poglej Transdukcija in Živčni prenašalec
Živčni sistem
Shema živčnega sistema Žívčni sistém ali žívčevje pri živalih usklajuje dejavnosti mišičja, nadzira delovanje organov, konstruira in procesira podatke, ki jih posredujejo čutila, ter inicira akcijo.
Poglej Transdukcija in Živčni sistem
Živec
Živec (kratica n.) je snop vzporedno potekajočih živčnih vlaken (aksonov), ki je obdan z vezivno ovojnico ter služi pri človeku in živalih prenosu informacij med osrednjim živčevjem in ostalimi predeli organizma.
Poglej Transdukcija in Živec
Čutilni receptor
Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.
Poglej Transdukcija in Čutilni receptor
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Transdukcija in Beljakovina
Bobnič
Bóbnič (lat. membrana tympani, membrana tympanica) je mrena iz kože in sluznice, ki loči zunanje uho od srednjega.
Poglej Transdukcija in Bobnič
Bolečina
Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev (bolečinskih receptorjev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.
Poglej Transdukcija in Bolečina
Ciklični AMP
Struktura cAMP Struktura cAMP-ja, predstavljena na tri načine: levo je model paličic, na sredi strukturna formula in desno prostorska predstavitev. Ciklični adenozinmonofosfat (kratica cAMP) je ciklični nukleotid, ki v telesu nastaja iz molekul ATP-ja.
Poglej Transdukcija in Ciklični AMP
Ciklični GMP
Ciklični gvanozinmonofosfat (cGMP) ali gvanozin-3',5'-monofosfat je ciklični nukleotid, ki ima v telesu vlogo sekundarnega obveščevalca, torej sodeluje pri prevajanju signala v celicah.
Poglej Transdukcija in Ciklični GMP
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Transdukcija in Dražljaj
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Transdukcija in Encim
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Transdukcija in Fiziologija
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Poglej Transdukcija in Geometrijska izomerija
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Transdukcija in Hidroliza
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Transdukcija in Hrbtenjača
Ionski kanalček
Trirazsežnostna struktura nikotinskega receptorja, ki deluje kot ionski kanalček Ionski kanalček, tudi ionski kanal ali membranska pora, je transmembranska beljakovina, ki skozi plazmalemo oblikuje odprtino, ki omogoča transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico in obratno.
Poglej Transdukcija in Ionski kanalček
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Transdukcija in Kation
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Poglej Transdukcija in Krovno tkivo
Mesni okus
Mesni okus ali okus umami je eden izmed petih osnovnih okusov, ki jih zaznavajo čutnice na človekovem jeziku.
Poglej Transdukcija in Mesni okus
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Transdukcija in Možgani
Mrežnica
Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.
Poglej Transdukcija in Mrežnica
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Poglej Transdukcija in Nevrit
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Transdukcija in Nevron
Notranje uho
Notranje uho Notranje uho (lat. auris interna) predstavlja koščeni in membranozni labirint s čutnicami za sluh in ravnotežje in je pri sesalcih najbolj notranji del ušesa.
Poglej Transdukcija in Notranje uho
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Poglej Transdukcija in Obkrajno živčevje
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Transdukcija in Oko
Okus
Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.
Poglej Transdukcija in Okus
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Transdukcija in Osrednje živčevje
Slušna koščica
Slušne koščice (lat. ossicula auditus) so tri koščice v srednjem ušesu: kladivce, nakovalce, stremence.
Poglej Transdukcija in Slušna koščica
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Poglej Transdukcija in Sluh
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Transdukcija in Svetloba
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Transdukcija in Tlak
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Transdukcija in Toplota
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Transdukcija in Valovanje
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Transdukcija in Vid
Vitamin A
Vitamin A je v maščobah topen vitamin.
Poglej Transdukcija in Vitamin A
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Poglej Transdukcija in Voh
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Transdukcija in Zvok
Prav tako znan kot Senzorična transdukcija, Transdukcija (fiziologija).