Kazalo
28 odnosi: Anorganska kemija, Atom, Biokemija, Biologija, Enantiomer, Fischerjeva nomenklatura, Fizika, Fizikalna kemija, Genetika, Geometrijska izomerija, Gobavost, Jacobus Henricus van 't Hoff, Kemija, Kiralnost (kemija), Louis Pasteur, Molekula, Organska kemija, Polarizacija valovanja, Presnova učinkovine, Skeletna formula, Sol, Talidomid, Teratologija, Trirazsežni prostor, Vino, Vinska kislina, Vladimir Prelog, Zdravilo.
- 1874 v znanosti
- Jacobus Henricus van 't Hoff
- Kemija
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Stereokemija in Anorganska kemija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Stereokemija in Atom
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Stereokemija in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Stereokemija in Biologija
Enantiomer
mlečne kisline: levo je (''S'')-mlečna kislina, desno pa (''R'')-mlečna kislina. Spojini sta zrcalni sliki. Enantiomer je v kemiji eden od dveh stereoizomerov, ki sta svoji neskladni zrcalni sliki; molekuli imata enako molekulsko maso, enako kemijsko formulo, le v stereogenem centru imata skupine razvrščene drugače.
Poglej Stereokemija in Enantiomer
Fischerjeva nomenklatura
D glukoza Fischerjeva nomenklatura (imenovana po nemškem kemiku Hermannu Emilu Fischerju) se uporablja v kemiji.
Poglej Stereokemija in Fischerjeva nomenklatura
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Stereokemija in Fizika
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Stereokemija in Fizikalna kemija
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Stereokemija in Genetika
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Poglej Stereokemija in Geometrijska izomerija
Gobavost
Za gobavost značilne spremembe na koži. Gobavost ali lepra je že od antike poznana nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium leprae.
Poglej Stereokemija in Gobavost
Jacobus Henricus van 't Hoff
Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.
Poglej Stereokemija in Jacobus Henricus van 't Hoff
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Stereokemija in Kemija
Kiralnost (kemija)
aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.
Poglej Stereokemija in Kiralnost (kemija)
Louis Pasteur
Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.
Poglej Stereokemija in Louis Pasteur
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Stereokemija in Molekula
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Stereokemija in Organska kemija
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Poglej Stereokemija in Polarizacija valovanja
Presnova učinkovine
Presnova učinkovine se nanaša na presnavljanje zdravilne učinkovine (zdravila v ožjem pomenu besede) v telesu.
Poglej Stereokemija in Presnova učinkovine
Skeletna formula
stereokemijo. Skeletna formula organske spojine je vrsta molekulske strukturne formule, ki služi kot poenostavljena predstavitev molekuline vezave in nekaterih drugih podrobnosti njene molekulske geometrije. Skeletna formula prikazuje skeletno strukturo ali skelet molekule, ki je sestavljena iz skeletnih atomov.
Poglej Stereokemija in Skeletna formula
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Stereokemija in Sol
Talidomid
Talidomid je učinkovina s pomirjevalnim in uspavalnim delovanjem, ki se je prodajala med drugim pod zaščitenima imenoma Contergan in Softenon.
Poglej Stereokemija in Talidomid
Teratologija
živčevja iz leta 1822 Teratologija (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je veda, ki se ukvarja z nenormalnim razvojem zarodka (embrija) in plodu (fetusa) ter nastankom raznih okvar in nepravilnosti.
Poglej Stereokemija in Teratologija
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Poglej Stereokemija in Trirazsežni prostor
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Stereokemija in Vino
Vinska kislina
Vinska kislina je bela kristalinična dvoprotonska organska kislina, dihidroksilni derivat jantarne kisline.
Poglej Stereokemija in Vinska kislina
Vladimir Prelog
Vladimir Prelog, švicarski kemik hrvaškega rodu, * 23. julij 1906, Sarajevo † 7. januar 1998, Zürich, Švica.
Poglej Stereokemija in Vladimir Prelog
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Stereokemija in Zdravilo