Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Akanje, Baltoslovanski jeziki, Beloruščina, Bizantinsko cesarstvo, Bogoslužje, Breza, Cerkvenoslovanščina, Cirilica, Glagolica, Grščina, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kijevska Rusija, Književnost, Knjižni jezik, Kronika, Mednarodna fonetična abeceda, Moskva, Naravoslovje, Narečje, Nosnik, Pesem o Igorjevem pohodu, Pripornik, Ruščina, Rusija, Rusinščina, Sičnik, Slovani, Slovanski jeziki, Sredozemlje, Stara cerkvena slovanščina, Ukrajinščina, Vladimir Monomah, Vzhodna Evropa, Vzhodnoslovanski jeziki, Zgodovina, Znanost, 1073, 11. stoletje.
Akanje
Ákanje je posebnost nekega jezika, da govoreči izgovarjajo glas 'a' namesto 'o'.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Akanje · Poglej več »
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Baltoslovanski jeziki · Poglej več »
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Beloruščina · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bogoslužje
Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Bogoslužje · Poglej več »
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Breza · Poglej več »
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Cerkvenoslovanščina · Poglej več »
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Cirilica · Poglej več »
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Glagolica · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Grščina · Poglej več »
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Kijevska Rusija · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Književnost · Poglej več »
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Knjižni jezik · Poglej več »
Kronika
Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Kronika · Poglej več »
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Mednarodna fonetična abeceda · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Moskva · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Naravoslovje · Poglej več »
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Narečje · Poglej več »
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Nosnik · Poglej več »
Pesem o Igorjevem pohodu
Naslovnica prve tiskane knjige iz leta 1800 Pesem o Igorjevem pohodu (staroslovansko Слово о плъку Игоревѣ, Slovo o plŭku Igorevě; ukrajinsko Слово о полку Ігоревім, Slovo o polku Ihorevim; rusko: Слово о полку Игореве, Slovo o polku Igoreve; polni naslov: Сло́во о похо́де И́гореве, И́горя, сы́на Святосла́вова, вну́ка Оле́гова) je staroruski junaški ep.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Pesem o Igorjevem pohodu · Poglej več »
Pripornik
Pripórnik, tudi frikatív, spiránt, je v jezikoslovju nezvočnik, pri katerem gre zračni tok pri izgovoru skozi priporo govorne cevi.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Pripornik · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Ruščina · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Rusija · Poglej več »
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Rusinščina · Poglej več »
Sičnik
Síčnik je soglasnik, in sicer nezvočnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Sičnik · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Slovani · Poglej več »
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Slovanski jeziki · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Sredozemlje · Poglej več »
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Ukrajinščina · Poglej več »
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Vladimir Monomah · Poglej več »
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Vzhodna Evropa · Poglej več »
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Vzhodnoslovanski jeziki · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Zgodovina · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in Znanost · Poglej več »
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in 1073 · Poglej več »
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Novo!!: Starovzhodnoslovanščina in 11. stoletje · Poglej več »
