Kazalo
38 odnosi: Akanje, Baltoslovanski jeziki, Beloruščina, Bizantinsko cesarstvo, Bogoslužje, Breza, Cerkvenoslovanščina, Cirilica, Glagolica, Grščina, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kijevska Rusija, Književnost, Knjižni jezik, Kronika, Mednarodna fonetična abeceda, Moskva, Naravoslovje, Narečje, Nosnik, Pesem o Igorjevem pohodu, Pripornik, Ruščina, Rusija, Rusinščina, Sičnik, Slovani, Slovanski jeziki, Sredozemlje, Stara cerkvena slovanščina, Ukrajinščina, Vladimir Monomah, Vzhodna Evropa, Vzhodnoslovanski jeziki, Zgodovina, Znanost, 1073, 11. stoletje.
- Beloruščina
- Ruščina
- Ukrajinščina
Akanje
Ákanje je posebnost nekega jezika, da govoreči izgovarjajo glas 'a' namesto 'o'.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Akanje
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Baltoslovanski jeziki
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Beloruščina
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Bizantinsko cesarstvo
Bogoslužje
Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Bogoslužje
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Breza
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Cerkvenoslovanščina
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Cirilica
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Glagolica
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Grščina
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Kijevska Rusija
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Književnost
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Knjižni jezik
Kronika
Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Kronika
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Mednarodna fonetična abeceda
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Moskva
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Naravoslovje
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Narečje
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Nosnik
Pesem o Igorjevem pohodu
Naslovnica prve tiskane knjige iz leta 1800 Pesem o Igorjevem pohodu (staroslovansko Слово о плъку Игоревѣ, Slovo o plŭku Igorevě; ukrajinsko Слово о полку Ігоревім, Slovo o polku Ihorevim; rusko: Слово о полку Игореве, Slovo o polku Igoreve; polni naslov: Сло́во о похо́де И́гореве, И́горя, сы́на Святосла́вова, вну́ка Оле́гова) je staroruski junaški ep.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Pesem o Igorjevem pohodu
Pripornik
Pripórnik, tudi frikatív, spiránt, je v jezikoslovju nezvočnik, pri katerem gre zračni tok pri izgovoru skozi priporo govorne cevi.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Pripornik
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Rusija
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Rusinščina
Sičnik
Síčnik je soglasnik, in sicer nezvočnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Sičnik
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Slovani
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Slovanski jeziki
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Sredozemlje
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Stara cerkvena slovanščina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Ukrajinščina
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Vladimir Monomah
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Vzhodna Evropa
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Vzhodnoslovanski jeziki
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in Znanost
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in 1073
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Starovzhodnoslovanščina in 11. stoletje
Glej tudi
Beloruščina
Ruščina
Ukrajinščina
Prav tako znan kot Staroruščina.