Kazalo
47 odnosi: Alzacija, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Bitka pri Poltavi, Evropa, Francija, Francoščina, Francoska revolucija, Francosko kraljestvo, Friderik II. Veliki, Gdansk, Gverilsko bojevanje, Habsburška monarhija, Ivan Mazepa, Jean-Jacques Rousseau, Kaliningrad, Karel XII. Švedski, Katolištvo, Kozaški hetmanat, Krakov, Kraljevina Poljska, Litovščina, Lorena, Ludvik XV. Francoski, Lunéville, Lvov, Marija Terezija, Nancy, Osmansko cesarstvo, Peter Veliki, Poljščina, Poznanj, Prusija, Razsvetljenstvo, Republika obeh narodov, Ruski imperij, Sveto rimsko cesarstvo, Ukrajina, Varšava, Velika litovska kneževina, Velika severna vojna, Versailles, Vroclav, 1677, 1766, 20. oktober, 23. februar.
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Stanislav Leščinski in Alzacija
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Stanislav Leščinski in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Stanislav Leščinski in Avgust Močni
Bitka pri Poltavi
Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.
Poglej Stanislav Leščinski in Bitka pri Poltavi
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Stanislav Leščinski in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Stanislav Leščinski in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Stanislav Leščinski in Francoščina
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Stanislav Leščinski in Francoska revolucija
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Stanislav Leščinski in Francosko kraljestvo
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Stanislav Leščinski in Friderik II. Veliki
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Stanislav Leščinski in Gdansk
Gverilsko bojevanje
Gverilsko bojevanje je metoda nekonvencionalnega bojevanja, ki zajema hitre akcije proti nasprotnikovim silam, ki so številčnejše in bolje opremljene, a manj mobilne.
Poglej Stanislav Leščinski in Gverilsko bojevanje
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Stanislav Leščinski in Habsburška monarhija
Ivan Mazepa
Ivan Stepanovič Mazepa (ukrajinsko in rusko Іван Степанович Мазепа, Ivan Stepanovič Mazepa, poljsko Jan Mazepa Kołodyński)Katchanovski, Ivan; Kohut, Zenon Eugene; Nebesio, Bohdan Y.; Yurkevich, Myroslav (2013).
Poglej Stanislav Leščinski in Ivan Mazepa
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Stanislav Leščinski in Jean-Jacques Rousseau
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Stanislav Leščinski in Kaliningrad
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Stanislav Leščinski in Karel XII. Švedski
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Stanislav Leščinski in Katolištvo
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Poglej Stanislav Leščinski in Kozaški hetmanat
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Stanislav Leščinski in Krakov
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Poglej Stanislav Leščinski in Kraljevina Poljska
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Stanislav Leščinski in Litovščina
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Stanislav Leščinski in Lorena
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Stanislav Leščinski in Ludvik XV. Francoski
Lunéville
Lunéville (nemško Lünenstadt) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Poglej Stanislav Leščinski in Lunéville
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Stanislav Leščinski in Lvov
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Stanislav Leščinski in Marija Terezija
Nancy
Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.
Poglej Stanislav Leščinski in Nancy
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Stanislav Leščinski in Osmansko cesarstvo
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Stanislav Leščinski in Peter Veliki
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Stanislav Leščinski in Poljščina
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Stanislav Leščinski in Poznanj
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Stanislav Leščinski in Prusija
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Stanislav Leščinski in Razsvetljenstvo
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Stanislav Leščinski in Republika obeh narodov
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Stanislav Leščinski in Ruski imperij
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Stanislav Leščinski in Sveto rimsko cesarstvo
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Stanislav Leščinski in Ukrajina
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Stanislav Leščinski in Varšava
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Stanislav Leščinski in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Stanislav Leščinski in Velika severna vojna
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Stanislav Leščinski in Versailles
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Stanislav Leščinski in Vroclav
1677
1677 (MDCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Stanislav Leščinski in 1677
1766
1766 (MDCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Stanislav Leščinski in 1766
20. oktober
20.
Poglej Stanislav Leščinski in 20. oktober
23. februar
23.
Poglej Stanislav Leščinski in 23. februar
Prav tako znan kot Stanislav I., Stanislav I. Poljski.