Kazalo
33 odnosi: Albert Einstein, Dogodek, Dolžina, Enačba, Filozofija, Fizika, Fizikalni zakon, Gibanje, Hitrost, Hitrost svetlobe, Inercialni opazovalni sistem, Isaac Newton, Kolatituda, Količina, Konstanta, Lastni čas, Lega, Longituda, Lorentzeva transformacija, Meritev, Podaljšanje časa, Posebna teorija relativnosti, Prostor, Prostor-čas, Radian, Schwarzschildov polmer, Skalirni faktor (kozmologija), Snov, Svetovnica, Težnost, Telo (fizika), Ukrivljenost, Vakuum.
- 1915 v znanosti
- Albert Einstein
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Albert Einstein
Dogodek
Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Dogodek
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Dolžina
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Enačba
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Fizika
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Fizikalni zakon
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Gibanje
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Hitrost svetlobe
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Inercialni opazovalni sistem
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Isaac Newton
Kolatituda
Kolatituda je v sfernem koordinatnem sistemu komplementarni kot latitudi.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Kolatituda
Količina
Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Količina
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Konstanta
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Lastni čas
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Lega
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Longituda
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Lorentzeva transformacija
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Meritev
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Podaljšanje časa
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Posebna teorija relativnosti
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Prostor
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Prostor-čas
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Radian
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Schwarzschildov polmer
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Skalirni faktor (kozmologija)
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Snov
Svetovnica
Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Svetovnica
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Težnost
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Telo (fizika)
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Ukrivljenost
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Splošna teorija relativnosti in Vakuum
Glej tudi
1915 v znanosti
Albert Einstein
Prav tako znan kot Splošna relativnost.