Kazalo
77 odnosi: Arhimedski graf, Avtomorfizem grafa, Biggs-Smithov graf, Brodnikov problem, Celoštevilski graf, Ciklični graf, Dejterov graf, Dijkstrov algoritem, Dodekaedrski graf, Drevo (teorija grafov), Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Dvodelni graf, Dvojiško drevo, Erdős-Gyárfásova domneva, Feynmanov graf, Folkmanov graf, Graf (matematika), Graf prisekanega tetraedra, Hamiltonova pot, Heawoodov graf, Hedetniemijeva domneva, Hipergraf, Hipohamiltonov graf, Hoffman-Singletonov graf, Ikozaedrski graf, Ikozidodekaeder, Incidenčna matrika, Izolirana točka, Izomorfizem grafov, Izrek štirih barv, Kletka (teorija grafov), Kockin graf, Kromatično število, Kubični graf, Kubooktaedrski graf, Kvartični graf, Ljubljanski graf, Matrika razdalj, Matrika sosednosti, Matrika stopenj, Minimalno vpeto drevo, Most (teorija grafov), Multigraf, Obseg (teorija grafov), Oktaedrski graf, Paleyjev graf, Petersenov graf, Platonski graf, Prazni graf, Primov algoritem, ... Razširi indeks (27 več) »
Arhimedski graf
Arhimedski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet arhimedskega telesa.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Arhimedski graf
Avtomorfizem grafa
Avtomorfízem gráfa je v teoriji grafov oblika simetrije pri kateri se graf preslika vase in pri čemer se med njegovimi točkami ohranjajo enake povezave.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Avtomorfizem grafa
Biggs-Smithov graf
Biggs-Smithov graf je v teoriji grafov neusmerjeni regularni graf stopnje 3 s 102 točkama in 153 povezavami.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Biggs-Smithov graf
Brodnikov problem
Brodníkov problém je znan problem iz teorije grafov in uganka.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Brodnikov problem
Celoštevilski graf
Celoštevilski graf (tudi integralni graf) je v teoriji grafov graf katerega spekter je v celoti sestavljen iz celih števil.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Celoštevilski graf
Ciklični graf
Ciklični graf (oznaka C_n \, za graf z n \, točkami) je v teoriji grafov graf, ki ga sestavlja samo en cikel.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Ciklični graf
Dejterov graf
Dejterov graf je v teoriji grafov neusmerjeni 6-regularni graf s 112 točkami in 336 povezavami.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Dejterov graf
Dijkstrov algoritem
Dijkstrov algoritem ali drevo najkrajših poti se uporablja za iskanje drevesa najkrajših poti.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Dijkstrov algoritem
Dodekaedrski graf
Dodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov dodekaedra.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Dodekaedrski graf
Drevo (teorija grafov)
Bethejeva mreža je vrsta drevesa Drevo je v matematiki (teoriji grafov) graf v katerem sta poljubni dve točki povezani s točno eno enostavno potjo.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Drevo (teorija grafov)
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Dvodelni graf
Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Dvodelni graf
Dvojiško drevo
Dvojiško drevo velikosti 9 in globine 3 in korenskim vozliščem z vrednostjo 2 Dvojíško ali binárno drevó je v računalništvu drevesna podatkovna struktura, kjer ima vsako vozlišče največ dva otroka.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Dvojiško drevo
Erdős-Gyárfásova domneva
Markströmov kubični ravninski graf na 24-ih točkah brez ciklov dolžine 4 ali 8, najden z računalniških iskanjem za protiprimer Erdős-Gyárfásove domneve. Ima pa vseeno cikel s 16-imi (24) točkami. Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Erdős-Gyárfásova domneva
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Feynmanov graf
Folkmanov graf
Folkmanov graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni regularni graf stopnje 4 z 20-imi točkami in 40-imi povezavami.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Folkmanov graf
Graf (matematika)
Graf na šestih točkah s sedmimi povezavami. Gráf je v matematiki struktura in predstavlja abstraktno upodobitev množice objektov, v kateri so nekateri pari objektov povezani z vezmi.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Graf (matematika)
Graf prisekanega tetraedra
Graf prisekanega tetraedra je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov prisekanega tetraedra.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Graf prisekanega tetraedra
Hamiltonova pot
Petersenov graf vsebuje Hamiltonovo pot, nima pa Hamiltonovega cikla Ljubljanski graf je Hamiltonov graf Hamiltonova pot je v teoriji grafov pot v neusmerjenem grafu, ki gre skozi vsako točko na grafu točno enkrat.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Hamiltonova pot
Heawoodov graf
Heawoodov graf je v teoriji grafov neusmerjeni graf s 14 točkami in 21 povezavami.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Heawoodov graf
Hedetniemijeva domneva
točkah potrebuje 3 barve. Hedetniemijeva domneva je v teoriji grafov domneva, ki jo je formuliral Stephen Travis Hedetniemi leta 1966.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Hedetniemijeva domneva
Hipergraf
Zgled hipergrafa, kjer je X.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Hipergraf
Hipohamiltonov graf
1967. Hipohamiltonov graf G je v teoriji grafov graf brez Hamiltonovega cikla, pri čemer postane vsak nov graf, ki nastane z odvzemanjem ene točke iz G, Hamiltonov.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Hipohamiltonov graf
Hoffman-Singletonov graf
Hoffman-Singletonov graf. Podgraf z modrimi povezavami je vsota desetih petkotnikov. Hoffman-Singletonov graf je v teoriji grafov 7-regularni neusmerjeni graf s 50 točkami in 175 povezavami.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Hoffman-Singletonov graf
Ikozaedrski graf
Ikozaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov ikozaedra.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Ikozaedrski graf
Ikozidodekaeder
Ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Ikozidodekaeder
Incidenčna matrika
Incidenčna matrika je v matematiki matrika, ki kaže odnos med dvema razredoma objektov.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Incidenčna matrika
Izolirana točka
Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Izolirana točka
Izomorfizem grafov
Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Izomorfizem grafov
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Izrek štirih barv
Kletka (teorija grafov)
Tuttejeva (3,8)-kletka. Klétka je v teoriji grafov regularni graf, ki ima za svoj dani notranji obseg najmanjše možno število točk.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Kletka (teorija grafov)
Kockin graf
Kockin graf (ali heksaedrski graf) je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov kocke (heksaedra).
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Kockin graf
Kromatično število
točkah. Za njegovo barvanje so potrebne tri različne barve, njegovo kromatično število pa je enako 3. Kromatično število (ali barvnost) grafa G je v teoriji grafov najmanjše število k, za katerega je G ''k''-pobarvljiv, oziroma je najmanjše število barv, s katerimi je mogoče pobarvati graf G po točkah tako, da imajo pari točk poljubne povezave različne barve.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Kromatično število
Kubični graf
Petersenov graf je kubični graf graf napeljav) je zgled bikubičnega grafa Kúbični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 3 in je tako 3-regularni graf.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Kubični graf
Kubooktaedrski graf
Kubooktaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov kubooktaedra.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Kubooktaedrski graf
Kvartični graf
Kvártični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 4 in je tako 4-regularni graf.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Kvartični graf
Ljubljanski graf
Ljubljanski graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni graf s 112 točkami in 168 povezavami.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Ljubljanski graf
Matrika razdalj
Matrika razdalj je matrika, ki vsebuje razdalje med posameznimi elementi množice.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Matrika razdalj
Matrika sosednosti
Matrika sosednosti je eden izmed načinov prikaza grafa v obliki matrike.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Matrika sosednosti
Matrika stopenj
Matrika stopenj je diagonalna matrika, ki vsebuje stopnje za vsako točko.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Matrika stopenj
Minimalno vpeto drevo
Zgled minimalnega vpetega drevesa. Številke pomenijo ceno povezave med točkama. Povezane so vse točke. Minimalno vpeto drevo je strategija, kjer je problem prikazan s povezanim neusmerjenim grafom z množico povezav E in množico točk (vozlišč) V. Točke v grafu predstavljajo mesta, ki jih želimo povezati, povezave pa so označene s cenami povezave med dvema mestoma.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Minimalno vpeto drevo
Most (teorija grafov)
Graf s 6 mostovi (označenimi z rdečo) Neusmerjeni graf brez mostov Móst (tudi prerézna povezáva) je v teoriji grafov povezava, ki, če jo odstranimo iz grafa, poveča število njegovih povezanih komponent.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Most (teorija grafov)
Multigraf
Vsi ne dopuščajo zank v multigrafih. Multigraf je v matematiki graf, ki lahko ima večkratne povezave (ali vzporedne povezave), ki potekajo med posameznimi točkami.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Multigraf
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Obseg (teorija grafov)
Oktaedrski graf
Oktaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov oktaedra.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Oktaedrski graf
Paleyjev graf
Paleyjevi grafi so v teoriji grafov gosti neusmerjeni grafi skonstruirani iz članov primernega končnega obsega s povezovanjem parov elementov, ki se razlikujejo v kvadratnem ostanku.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Paleyjev graf
Petersenov graf
Petersenov graf. Najbolj znana predstavitev s petimi križajočimi povezavami. Predstavitev Petersenovega grafa je neskončno mnogo. Petersenov graf z le dvema križajočima povezavama. izomorfen prvemu in vsem ostalim. Izgleda precej drugače, vendar je z očmi teorije grafov enak drugim. 1 (graf z enotsko razdaljo).
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Petersenov graf
Platonski graf
Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Platonski graf
Prazni graf
Prazni graf je v teoriji grafov graf, ki med seboj ne povezuje nobeni dve točki, oziroma nima povezav in ima samo izolirane točke.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prazni graf
Primov algoritem
Primov algoritem je algoritem, ki v grafu oziroma v matriki povezav poišče povezavo, ki je najcenejša, a je različna od 0.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Primov algoritem
Prirezana kocka
Prirézana kócka (tudi prirézani heksaéder ali prirézani kúboktaéder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prirezana kocka
Prirezani dodekaeder
Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prirezani dodekaeder
Prisekana kocka
Prisekana kocka (tudi prisekani heksaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prisekana kocka
Prisekani dodekaeder
Prisekani dodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prisekani dodekaeder
Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani kubooktaeder
Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prisekani kubooktaeder
Prisekani oktaeder
Prisekani oktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prisekani oktaeder
Prostor ciklov
kubooktaedtra ima 13 različnih ciklov Prostor ciklov je v teoriji grafov vektorski prostor definiran iz neusmerjenega grafa.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Prostor ciklov
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Ravninski graf
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Razdalja (teorija grafov)
Regularni graf
Regularni graf je v teoriji grafov graf brez zank in večkratnih povezav v katerem ima vsaka točka enako število sosednjih točk, oziroma vsaka točka ima enako stopnjo ali valenco.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Regularni graf
Rombiikozidodekaedrski graf
Rombiikozidodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov rombiikozidodekaedra.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Rombiikozidodekaedrski graf
Rombikubooktaeder
Rombikubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Rombikubooktaeder
Simetrični graf
avtomorfizmom, ker se lahko vsak obroč s petimi točkami preslika v drugega. Simetrični graf (ali ločnoprehodni graf) G je v teoriji grafov graf pri katerem za dana dva para sosednjih točk u1—v1 in u2—v2 obstaja takšen avtomorfizem: da velja:.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Simetrični graf
Skakačev obhod
Odprt skakačev obhod Zaključen obhod Animirana rešitev Skakačev graf prikazuje vse možne poti za skakačev obhod na standardni šahovnici 8×8. Števila v vsaki točki kažejo število možnih potez iz te točke. Skakačev obhod je matematični problem s skakačem na standardni šahovnici (8×8).
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Skakačev obhod
Spektralna teorija grafov
Spektralna teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Spektralna teorija grafov
Stopnja grafa
točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Stopnja grafa
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Teorija grafov
Tetraedrski graf
Tetraedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov tetraedra.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Tetraedrski graf
Točka (teorija grafov)
Tóčka (vozlíšče ali vôzel) je v teoriji grafov osnovna enota, iz katere so sestavljeni grafi.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Točka (teorija grafov)
Topološka teorija grafov
Topološka teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Topološka teorija grafov
Transponirani graf
Transponirani graf (tudi konvertirani graf) danega usmerjenega grafa je drugi usmerjeni graf, ki ima ista vozlišča kot dani graf, povezave pa imajo nasprotno smer od danega grafa.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Transponirani graf
Turnir (teorija grafov)
Turnír je v teoriji grafov usmerjeni graf (digraf) tvorjen z določitvijo smeri vsake povezave v neusmerjenem polnem grafu.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Turnir (teorija grafov)
Usmerjeni graf
Usmerjeni graf ali digraf (di izhaja iz angleške besede directed, kar pomeni usmerjeno) je par G.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Usmerjeni graf
Vpeto drevo
grafa rešetke na 16-tih točkah Vpeto drevo T povezanega neusmerjenega grafa G je v teoriji grafov drevo, ki ga sestavljajo vse točke in nekatere (ali morda vse) povezave G. Vpeto drevo je izbira povezav G, ki tvorijo drevo prek vseh točk.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Vpeto drevo
Zvezda (teorija grafov)
Zvezda (oznaka Sn) je v teoriji grafov polni dvodelni graf K1,n, drevo z enim notranjim stičiščem (centrom) in n listi.
Poglej Slovar izrazov teorije grafov in Zvezda (teorija grafov)