Hitreje kot brskalnik!
170 odnosi: Aachen, Achille Varzi, Adolf Hitler, Alfa Romeo, Alfa Romeo 8C, Alfa Romeo P3, Alfred Neubauer, Auto Union, Auto Union Typ C, Autodromo Nazionale Monza, Avtomobilistično dirkanje, AVUS, Avusrennen 1931, Avusrennen 1932, Avusrennen 1934, Avusrennen 1937, Švica, Švicarske Alpe, Baconin Borzacchini, Barcelona, Berlin, Bern, Bernd Rosemeyer, Bologna, Bugatti, Christian Werner, Circuit Bremgarten, Ciroza jeter, Coppa Acerbo, Coppa Acerbo 1938, Daimler-Motoren-Gesellschaft, Dirkač, Dresden, Druga svetovna vojna, Eifelrennen, Eifelrennen 1931, Eifelrennen 1932, Eifelrennen 1934, Eifelrennen 1935, Evropa, Evropsko avtomobilistično prvenstvo, Farmacija, Ferdinand Porsche, Formula 1, Frankfurt ob Majni, Freiburg im Breisgau, Giuseppe Campari, Grand Prix de Pau 1938, Hans Stuck, Hermann Lang, ..., Hermann Paul Müller, Indianapolis 500 1946, Inflacija, Italo Balbo, Karl Kling, Kassel, Kilometer na uro, Koblenz, Koma, Konjska moč, Kopenski hitrostni rekord, Ledvica, London, Louis Chiron, Lugano, Luigi Fagioli, Manfred von Brauchitsch, Maserati, Max Sailer, München, Mednarodni motošportni hram slavnih, Menjalnik, Mercedes-Benz, Mercedes-Benz SSK, Mercedes-Benz W125, Mercedes-Benz W154, Mercedes-Benz W25, Mille Miglia, Monako, Motocikel, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nacionalsocializem, Najboljši štartni položaj, NATO, Nürburgring, Neapelj, Nemčija, Nemci, Odpoved jeter, Otto Merz, Poljska kampanja (1939), Prva svetovna vojna, Richard Seaman, Scuderia C/C, Sezona Velikih nagrad 1931, Sezona Velikih nagrad 1932, Sezona Velikih nagrad 1935, Sezona Velikih nagrad 1936, Sezona Velikih nagrad 1937, Sezona Velikih nagrad 1938, Sezona Velikih nagrad 1939, Sklopka, Stegnenica, Stirling Moss, Stuttgart, Tazio Nuvolari, Tridesetletna vojna, Vanderbilt Cup 1937, Velika gospodarska kriza, Velika nagrada Španije, Velika nagrada Španije 1935, Velika nagrada Švice, Velika nagrada Švice 1935, Velika nagrada Švice 1936, Velika nagrada Švice 1937, Velika nagrada Švice 1938, Velika nagrada Švice 1939, Velika nagrada Švice 1952, Velika nagrada Češkoslovaške, Velika nagrada Belgije, Velika nagrada Belgije 1931, Velika nagrada Belgije 1935, Velika nagrada Belgije 1937, Velika nagrada Belgije 1939, Velika nagrada Francije, Velika nagrada Francije 1931, Velika nagrada Francije 1932, Velika nagrada Francije 1935, Velika nagrada Francije 1938, Velika nagrada Francije 1939, Velika nagrada Italije, Velika nagrada Italije 1931, Velika nagrada Italije 1932, Velika nagrada Italije 1934, Velika nagrada Italije 1935, Velika nagrada Italije 1936, Velika nagrada Italije 1937, Velika nagrada Italije 1938, Velika nagrada Masaryka 1937, Velika nagrada Monaka, Velika nagrada Monaka 1929, Velika nagrada Monaka 1936, Velika nagrada Monaka 1937, Velika nagrada Nemčije, Velika nagrada Nemčije 1926, Velika nagrada Nemčije 1931, Velika nagrada Nemčije 1932, Velika nagrada Nemčije 1935, Velika nagrada Nemčije 1936, Velika nagrada Nemčije 1937, Velika nagrada Nemčije 1938, Velika nagrada Nemčije 1939, Velika nagrada Tripolija, Velika nagrada Tripolija 1935, Vozniški izpit, William Grover-Williams, Združene države Amerike, Zgodovina avtomobila, Zlatenica, 11. julij, 1901, 1920., 1930., 1933, 1938, 1959, 24 ur Le Mansa 1930, 28. januar, 28. september, 30. januar. Razširi indeks (120 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Aachen · Poglej več »
Achille Varzi
Achille Varzi, italijanski dirkač, * 8. avgust 1904, Galliate, Italija, † 1. julij 1948, Bremgarten bei Bern, Švica.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Achille Varzi · Poglej več »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Rudolf Caracciola in Adolf Hitler · Poglej več »
Alfa Romeo
Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Alfa Romeo · Poglej več »
Alfa Romeo 8C
Alfa Romeo 8C je ime za serijo tako avtomobilov kot dirkalnikov Alfa Romeo izdelanih v tridesetih letih 20. stoletja.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Alfa Romeo 8C · Poglej več »
Alfa Romeo P3
Alfa Romeo P3 je dirkalnik Alfe Romeo, ki je bil v uporabi med sezonama 1932 in 1935, ko so z njim dirkali tudi Tazio Nuvolari, Rudolf Caracciola in Louis Chiron.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Alfa Romeo P3 · Poglej več »
Alfred Neubauer
Alfred Neubauer (vzdevek »Don Alfredo«), avstrijski dirkač in dolgoletni športni direktor dirkaškega oddelka Mercedes-Benza, * 29. marec 1891, Maehrisch-Ostrau, Avstro-ogrska (danes Češka), † 22. avgust 1980, Stuttgart, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Alfred Neubauer · Poglej več »
Auto Union
Logotip Auto Uniona sezono 1939 Avto znamke Wanderer z logotipom Auto Uniona v Mariboru marca 1959 Auto Union je bila združba štirih največjih nemških avtomobilskih tovarn ustanovljena leta 1932 v Zwickau med veliko gospodarsko krizo.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Auto Union · Poglej več »
Auto Union Typ C
Auto Union Typ C je Auto Unionov dirkalnik, ki je bil v uporabi v sezonah 1936 in 1937, ko so z njim dirkali Achille Varzi, Luigi Fagioli, Bernd Rosemeyer, Hans Stuck in Rudolf Hasse.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Auto Union Typ C · Poglej več »
Autodromo Nazionale Monza
Pogled na dirkališče iz zraka Shema dirkališča (1935 - 1937) Shema prvotnega dirkališča (1922 - 1933) Štartno ciljna ravnina Pogled na bokse Veliki nagradi Italije 1995 Velike nagrade Italije 2008 Autodromo Nazionale di Monza je dirkališče, ki leži v okolici italijanskega mesteca Monza, severno od Milana.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Autodromo Nazionale Monza · Poglej več »
Avtomobilistično dirkanje
2012 Avtomobilistično dirkanje (tudi znan kot avtomobilsko dirkanje ali avtošport) je šport, ki vsebuje dirkanje avtomobilov.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Avtomobilistično dirkanje · Poglej več »
AVUS
Dirkališče AVUS AVUS oziroma Automobil-Verkehrs- und Übungs-Straße je nekdanje dirkališče, ki leži v bližini nemškega mesta Berlin.
Novo!!: Rudolf Caracciola in AVUS · Poglej več »
Avusrennen 1931
Avusrennen 1931 je bila sedemnajsta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Avusrennen 1931 · Poglej več »
Avusrennen 1932
Avusrennen 1932 je bila enajsta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1932.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Avusrennen 1932 · Poglej več »
Avusrennen 1934
Avusrennen 1934 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 27. maja 1934 na nemškem dirkališču AVUS v okolici Berlina.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Avusrennen 1934 · Poglej več »
Avusrennen 1937
Avusrennen 1937 je bila sedma neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 30. maja 1937 na nemškem dirkališču AVUS v okolici Berlina.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Avusrennen 1937 · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Švica · Poglej več »
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Švicarske Alpe · Poglej več »
Baconin Borzacchini
Baconin Borzacchini (rojen kot Baconino Francesco Domenico Borzacchini, tudi Mario Umberto Borzacchini), italijanski dirkač, * 28. september 1898, Terni, Umbrija, Italija † 10. september 1933, Monza, Italija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Baconin Borzacchini · Poglej več »
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Barcelona · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Berlin · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Bern · Poglej več »
Bernd Rosemeyer
Bernd Rosemeyer, nemški dirkač, * 14. oktober 1909, Lingen, Nemčija, † 28. januar 1938, Frankfurt, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Bernd Rosemeyer · Poglej več »
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Bologna · Poglej več »
Bugatti
Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Bugatti · Poglej več »
Christian Werner
Christian Werner, nemški dirkač, * 19. maj 1892, Stuttgart, Nemčija, † 17. junij 1932, Stuttgart, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Christian Werner · Poglej več »
Circuit Bremgarten
Dirkališče Bremgarten Circuit Bremgarten je dirkališče, ki leži blizu švicarskega mestu Bremgarten bei Bern.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Circuit Bremgarten · Poglej več »
Ciroza jeter
Jetrna ciroza (tudi zgrbančenje jeter) je bolezenska sprememba jeter, s spremembo zgradbe in razporeditve tkiva, propadanjem jetrnih celic (hepatocitov), fibrozo, regeneracijo in motnjo funkcije.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Ciroza jeter · Poglej več »
Coppa Acerbo
Coppa Acerbo je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1924 in 1939 potekala po jadranski obali okoli italijanskega mesta Pescara.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Coppa Acerbo · Poglej več »
Coppa Acerbo 1938
Coppa Acerbo 1938 je bila deveta neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 15. avgusta 1938 na dirkališču Circuito di Pescara.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Coppa Acerbo 1938 · Poglej več »
Daimler-Motoren-Gesellschaft
Avtomobil tovarne iz leta 1906 Daimler-Motoren-Gesellschaft je nekdanja nemška tovarna motorjev in avtomobilov, ustanovila sta jo Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach leta 1890 v Cannstattu.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Daimler-Motoren-Gesellschaft · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Dirkač · Poglej več »
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Dresden · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Eifelrennen
1937 Eifelrennen je bila nemška dirka za Veliko nagrado, ki je potekala med letoma 1922 in 2003 v različnih kategorijah, od leta 1927 naprej vseskozi na dirkališču Nürburgring.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Eifelrennen · Poglej več »
Eifelrennen 1931
Eifelrennen 1931 je bila enajsta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Eifelrennen 1931 · Poglej več »
Eifelrennen 1932
Eifelrennen 1932 je bila trinajsta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1932.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Eifelrennen 1932 · Poglej več »
Eifelrennen 1934
Eifelrennen 1934 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 3. junija 1934 na nemškem dirkališču Nürburgring.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Eifelrennen 1934 · Poglej več »
Eifelrennen 1935
Eifelrennen 1935 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 16. junija 1935 na nemškem dirkališču Nürburgring.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Eifelrennen 1935 · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Evropa · Poglej več »
Evropsko avtomobilistično prvenstvo
Evropsko avtomobilistično prvenstvo je bila najvišja dirkaška serija do ustanovitve Svetovnega prvenstva Formule 1.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Evropsko avtomobilistično prvenstvo · Poglej več »
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Farmacija · Poglej več »
Ferdinand Porsche
Ferdinand Porsche, avstrijski avtomobilski inženir, * 3. september 1875, Mattersdorf, Češka, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1951, Stuttgart, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Ferdinand Porsche · Poglej več »
Formula 1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Formula 1 · Poglej več »
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Frankfurt ob Majni · Poglej več »
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Freiburg im Breisgau · Poglej več »
Giuseppe Campari
Cavaliere Giuseppe Campari, italijanski dirkač in operni pevec, * 8. junij 1892, Graffignana, Italija † 10. september 1933, Monza, Italija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Giuseppe Campari · Poglej več »
Grand Prix de Pau 1938
Grand Prix de Pau 1938 je bila prva neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 10. aprila 1938 na ulični stezi v francoskem mestu Pau.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Grand Prix de Pau 1938 · Poglej več »
Hans Stuck
Hans Stuck, nemški dirkač Formule 1, * 27. december 1900, Varšava, † 9. februar 1978, Grainau, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Hans Stuck · Poglej več »
Hermann Lang
Hermann Lang, nemški dirkač Formule 1, * 6. april 1909, Bad Cannstatt, Stuttgart, Baden-Württemberg, Nemčija, † 19. oktober 1987, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Hermann Lang · Poglej več »
Hermann Paul Müller
Hermann Paul Müller, nemški dirkač, * 2. november 1909, Bielefeld, Nemčija, † 30. december 1975, Ingolstadt, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Hermann Paul Müller · Poglej več »
Indianapolis 500 1946
Indianapolis 500 1946 je bila trideseta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Indianapolis 500 1946 · Poglej več »
Inflacija
hiperinflacije leta 1993 Inflácija v gospodarstvu je rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Inflacija · Poglej več »
Italo Balbo
Italo Balbo, italijanski maršal, politik, * 6. junij 1896, okolica Ferrare, Italija, † 28. junij 1940, Tobruk, danes Libija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Italo Balbo · Poglej več »
Karl Kling
Karl Kling, nemški dirkač Formule 1, * 16. september 1910, Gießen, Nemčija, † 18. marec 2003, Bodensko jezero, Švica.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Karl Kling · Poglej več »
Kassel
Pogled na grad Kassel in vzdolž avenije Wilhelmshöher Allee s hriba nad mestom Kassel (do leta 1926 uradno Cassel) je tretje največje mesto nemške dežele Hessen s skoraj 200.000 prebivalci, ki leži ob reki Fuldi na severu zvezne dežele Hessen v zahodno-osrednji Nemčiji.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Kassel · Poglej več »
Kilometer na uro
Kilometer na uro je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Kilometer na uro · Poglej več »
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Koblenz · Poglej več »
Koma
Koma, globoka nezavest ali komatozno stanje je stanje globoke nezavesti, iz katere bolnika ni mogoče prebuditi niti z najmočnejšimi dražljaji,http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522974/koma?query.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Koma · Poglej več »
Konjska moč
Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Konjska moč · Poglej več »
Kopenski hitrostni rekord
Daytona Kopenski hitrostni rekord je najhitrejša hitrost, ki jo katerokoli vozilo na kolesih lahko doseže na tleh, v nasprotju z vodnim, zračnim ali na tirih.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Kopenski hitrostni rekord · Poglej več »
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Ledvica · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Rudolf Caracciola in London · Poglej več »
Louis Chiron
Louis Chiron, monaški dirkač Formule 1, * 3. avgust 1899, Monte Carlo, Monako, † 22. junij 1979, Monte Carlo.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Louis Chiron · Poglej več »
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Lugano · Poglej več »
Luigi Fagioli
Luigi Fagioli, italijanski dirkač Formule 1, * 9. junij 1898, Osimo, Italija † 20. junij 1952, Monako.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Luigi Fagioli · Poglej več »
Manfred von Brauchitsch
Manfred von Brauchitsch, nemški dirkač, * 15. avgust 1905, Hamburg, Nemčija, † 5. februar 2003, Gräfenwarth, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Manfred von Brauchitsch · Poglej več »
Maserati
Maserati je italijanski proizvajalec športnih avtomobilov.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Maserati · Poglej več »
Max Sailer
Max Sailer, nemški dirkač in avtomobilski inženir, * 20. december 1882, Esslingen am Neckar, Baden-Württemberg, Nemčija, † 5. februar 1964, Esslingen am Neckar.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Max Sailer · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Rudolf Caracciola in München · Poglej več »
Mednarodni motošportni hram slavnih
Mednarodni motošportni hram slavnih (angleško International Motorsports Hall of Fame) je hram slavnih, ki je posvečen tistim, ki so največ prispevali k motošportu, kot dirkači, lastniki moštev ali inženirji.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Mednarodni motošportni hram slavnih · Poglej več »
Menjalnik
Menjálnik je vrsta gonila za spreminjanje prestavnega razmerja oziroma prestav.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Menjalnik · Poglej več »
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Mercedes-Benz · Poglej več »
Mercedes-Benz SSK
Mercedes-Benz SKK je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi med sezonama in, ko sta z njim prvotno dirkali moštvi Daimler-Motoren-Gesellschaft in Daimler-Benz AG, kasneje pa še veliko število privatnih dirkačev.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Mercedes-Benz SSK · Poglej več »
Mercedes-Benz W125
Mercedes-Benz W125 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi v sezoni sezoni 1937, ko so z njim dirkali Manfred von Brauchitsch, Rudolf Caracciola, Hermann Lang in Richard Seaman.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Mercedes-Benz W125 · Poglej več »
Mercedes-Benz W154
Mercedes-Benz W154 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi v sezonah 1938 in 1939, ko so z njim dirkali Rudolf Caracciola, Hermann Lang, Manfred von Brauchitsch in Richard Seaman.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Mercedes-Benz W154 · Poglej več »
Mercedes-Benz W25
Mercedes-Benz W25 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi med sezonama 1934 in 1936, ko so z njim dirkali Rudolf Caracciola, Luigi Fagioli, Manfred von Brauchitsch, Hermann Lang in Hanns Geier.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Mercedes-Benz W25 · Poglej več »
Mille Miglia
Znak Mille Miglia Mille Miglia je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1927 in 1957 potekala v Italiji in je bila med letoma 1953 in 1957 del Svetovnega prvenstva športnih dirkalnikov.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Mille Miglia · Poglej več »
Monako
Kneževina Monako (uradno; tudi samo Monako (Monaco)) je druga najmanjša suverena država na svetu (za Vatikanom) v južni Evropi.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Monako · Poglej več »
Motocikel
Motocikel znamke Honda Motocikel je izraz za vozilo na dveh ali tudi treh kolesih.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Motocikel · Poglej več »
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Nacionalsocializem · Poglej več »
Najboljši štartni položaj
Najboljši štartni položaj (pole position) je v motošportu prvo štartno mesto.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Najboljši štartni položaj · Poglej več »
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Novo!!: Rudolf Caracciola in NATO · Poglej več »
Nürburgring
Shema sodobnega dirkališča Shema starega dirkališča ''Nordschleife'' Pogled iz zraka Bernd Rosemeyer na Nürburgringu leta 1937 Wolfganga von Tripsa ob dirkališču Veliki nagradi Nemčije 1976 Nürburgring, med navijači znan tudi le kot Ring, je najznamenitejše nemško dirkališče.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Nürburgring · Poglej več »
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Neapelj · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Nemci · Poglej več »
Odpoved jeter
Odpoved jeter pomeni prenehanje funkcije jeter zaradi obsežne bolezenske okvare jetrnega tkiva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Odpoved jeter · Poglej več »
Otto Merz
Otto Merz, nemški dirkač, * 12. junij 1889, Esslingen am Neckar, okolica Stuttgarta, Nemčija, † 18. maj 1933, Charlottenbur, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Otto Merz · Poglej več »
Poljska kampanja (1939)
Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Poljska kampanja (1939) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Richard Seaman
Richard John Beattie »Dick« Seaman, britanski dirkač, * 3. februar 1913, Chichester, Sussex, Anglija, Združeno kraljestvo, † 25. junij 1939, Spa, Belgija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Richard Seaman · Poglej več »
Scuderia C/C
Caracciole, ki je povzročila predčasno razpustitev moštva Scuderia C/C (tudi Scuderia Chiron/Caracciola) je nekdanje monaško dirkaško moštvo, ki je nastopalo na dirkah za Veliko nagrado v. V začetku leta 1933 sta ga ustanovila Louis Chiron in Rudolf Caracciola, ki sta s svojima dirkalnikoma Alfa Romeo Monza pred sezono veljala za ena izmed favoritov.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Scuderia C/C · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1931
Sezona Velikih nagrad 1931 je bila prva sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1931 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1932
Sezona Velikih nagrad 1932 je bila druga sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1932 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1935
Sezona Velikih nagrad 1935 je bila tretja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1935 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1936
Sezona Velikih nagrad 1936 je bila četrta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1936 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1937
Sezona Velikih nagrad 1937 je bila peta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1937 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1938
Sezona Velikih nagrad 1938 je bila šesta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1938 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1939
Sezona Velikih nagrad 1939 je bila sedma in zadnja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1939 · Poglej več »
Sklopka
Plošča suhe sklopke Sklopka je strojni element za povezavo dveh gredi, prek katerih se prenaša navor oz.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Sklopka · Poglej več »
Stegnenica
Prednja stran stegnenice Stegnenica (ali) je edina kost v stegnu in je najdaljša v človeškem telesu.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Stegnenica · Poglej več »
Stirling Moss
Sir Stirling Moss, britanski dirkač Formule 1, * 17. september, 1929, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 12. april 2020, Mayfair, London.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Stirling Moss · Poglej več »
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Stuttgart · Poglej več »
Tazio Nuvolari
Tazio Nuvolari, italijanski dirkač, * 16. november 1892, Castel d'Ario, Italija, † 11. avgust 1953, Mantova, Italija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Tazio Nuvolari · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Vanderbilt Cup 1937
Vanderbilt Cup 1937 je bila trinajsta neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 5. julija 1937 na ameriškem dirkališču Roosevelt Field po tem, kot je bila za dva dni prestavljena zaradi dežja.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Vanderbilt Cup 1937 · Poglej več »
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika gospodarska kriza · Poglej več »
Velika nagrada Španije
Velika nagrada Španije je dirka za Svetovno prvenstvo Formule 1, ki jo trenutno gosti dirkališče Circuit de Catalunya pri Barceloni.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Španije · Poglej več »
Velika nagrada Španije 1935
Velika nagrada Španije 1935 je bila peta in zadnja dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 22. septembra 1935.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Španije 1935 · Poglej več »
Velika nagrada Švice
Velika nagrada Švice je bila dirka svetovnega prvenstva Formule 1, ki je redno potekala med sezonama in, preden so bile avtomobilistične dirke v Švici po tragediji na dirki 24 ur Le Mansa 1955 prepovedane.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice · Poglej več »
Velika nagrada Švice 1935
Velika nagrada Švice 1935 je bila tretja dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 25. avgusta 1935.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1935 · Poglej več »
Velika nagrada Švice 1936
Velika nagrada Švice 1936 je bila tretja dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1936 · Poglej več »
Velika nagrada Švice 1937
Velika nagrada Švice 1937 je bila četrta dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 22. avgusta 1937 na švicarskem dirkališču Circuit Bremgarten.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1937 · Poglej več »
Velika nagrada Švice 1938
Velika nagrada Švice 1938 je bila tretja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 21. avgusta 1938 na švicarskem dirkališču Bremgarten v močnem dežju.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1938 · Poglej več »
Velika nagrada Švice 1939
Velika nagrada Švice 1939 je bila četrta in zadnja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 25. julija 1939 na švicarskem dirkališču Bremgarten.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1939 · Poglej več »
Velika nagrada Švice 1952
Velika nagrada Švice 1952 je bila prva dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1952.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1952 · Poglej več »
Velika nagrada Češkoslovaške
Velika nagrada Češkoslovaške, med letoma 1930 in 1937 Velika nagrada Masaryka, je bila avtomobilistična dirka, ki je potekala na češkem dirkališču Masaryk blizu mesta Brno med letoma 1930 in 1949.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Češkoslovaške · Poglej več »
Velika nagrada Belgije
Velika nagrada Belgije je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije · Poglej več »
Velika nagrada Belgije 1931
Velika nagrada Belgije 1931 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Belgije 1935
Velika nagrada Belgije 1935 je bila prva dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 14. julija 1935.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije 1935 · Poglej več »
Velika nagrada Belgije 1937
Velika nagrada Belgije 1937 je bila prva dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 11. julija 1937 na belgijskem dirkališču Spa-Francorchamps.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije 1937 · Poglej več »
Velika nagrada Belgije 1939
Velika nagrada Belgije 1939 je bila prva dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 25. junija 1939 na belgijskem dirkališču Spa-Francorchamps.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije 1939 · Poglej več »
Velika nagrada Francije
Velika nagrada Francije je dirka svetovnega prvenstva Formule 1, ki se je odvijala v več obdobjih, zadnjič med letoma in.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1931
Velika nagrada Francije 1931 je bila druga dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1932
Velika nagrada Francije 1932 je bila druga dirka v Sezoni Velikih nagrad 1932.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1932 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1935
Velika nagrada Francije 1935 je neprvenstvena dirka Grandes Épreuves v. Odvijala se je 23. junija 1935 na dirkališču Autodrome de Linas-Montlhéry.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1935 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1938
Velika nagrada Francije 1938 je bila prva dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 3. julija 1938 na francoskem dirkališču Reims-Gueux.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1938 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1939
Velika nagrada Francije 1939 je bila druga dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 9. julija 1939 na francoskem dirkališču Reims-Gueux.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1939 · Poglej več »
Velika nagrada Italije
Velika nagrada Italije je ena najstarejših dirk v zgodovini motošporta.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1931
Velika nagrada Italije 1931 je bila prva dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1932
Velika nagrada Italije 1932 je bila prva dirka v sezoni Velikih nagrad 1932.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1932 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1934
Velika nagrada Italije 1934 je bila peta neprvenstvena dirka Grandes Épreuves v. Odvijala se je 9. septembra 1934 na dirkališču Autodromo Nazionale Monza.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1934 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1935
Velika nagrada Italije 1935 je bila četrta dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 8. septembra 1935.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1935 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1936
Velika nagrada Italije 1936 je bila četrta in zadnja dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1936 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1937
Velika nagrada Italije 1937 je bila peta in zadnja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 12. septembra 1937 na ulični stezi v Livornu.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1937 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1938
Velika nagrada Italije 1938 je bila četrta in zadnja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 11. septembra 1938 na italijanskem dirkališču Autodromo Nazionale Monza.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1938 · Poglej več »
Velika nagrada Masaryka 1937
Velika nagrada Masaryka 1937 je bila osemnajstaneprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Potekala je 26. septembra 1937 na dirkališču Masaryk pri Brnu.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Masaryka 1937 · Poglej več »
Velika nagrada Monaka
Pogled na Monako iz zraka Velika nagrada Monaka (francosko Grand Prix de Monaco) je dirka Formule 1, ki se odvija na javnih cestah v središču Monaka.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Monaka · Poglej več »
Velika nagrada Monaka 1929
Velika nagrada Monaka 1929 je bila dirka za Veliko nagrado v in sploh prva dirka na tem prizorišču.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Monaka 1929 · Poglej več »
Velika nagrada Monaka 1936
Velika nagrada Monaka 1936 je bila prva dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Monaka 1936 · Poglej več »
Velika nagrada Monaka 1937
Velika nagrada Monaka 1937 je bila tretja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 8. avgusta 1937 na monaškem uličnem dirkališču Circuit de Monaco.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Monaka 1937 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije
Velika nagrada Nemčije je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1926
Velika nagrada Nemčije 1926 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Potekala 11. julija 1926 na dirkališču AVUS.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1926 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1931
Velika nagrada Nemčije 1931 je bila štirinajsta neprvenstvena dirka v sezoni 1931.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1932
Velika nagrada Nemčije 1932 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1932.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1932 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1935
Velika nagrada Nemčije 1935 je bila druga dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 28. julija 1935 na dirkališču Nürburgring.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1935 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1936
Velika nagrada Nemčije 1936 je bila druga dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1936 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1937
Velika nagrada Nemčije 1937 je bila dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 25. julija 1937 na nemškem dirkališču Nürburgring-Nordschleife.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1937 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1938
Velika nagrada Nemčije 1938 je bila druga dirka Evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 24. julija 1938 na znamenitem dirkališču Nürburgring-Nordschleife.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1938 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1939
Velika nagrada Nemčije 1939 je bila tretja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 23. julija 1939 na nemškem cestnem dirkališču Nürburgring-Nordschleife pred 300.000 gledalci.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1939 · Poglej več »
Velika nagrada Tripolija
Velika nagrada Tripolija je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1925 in 1940 potekala v okolici libijskega mesta Tripoli.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Tripolija · Poglej več »
Velika nagrada Tripolija 1935
Velika nagrada Tripolija 1935 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 12. maja 1935 v italijanskem mestu Tripoli, danes Libija.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Velika nagrada Tripolija 1935 · Poglej več »
Vozniški izpit
Vozniški izpit je preizkus teoretičnega in praktičnega znanja, s katerim kandidat dokaže usposobljenost za voznika motornega vozila v cestnem prometu.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Vozniški izpit · Poglej več »
William Grover-Williams
William Grover-Williams, francosko-britanski dirkač Formule 1, * 16. januar 1903, Montrouge, Pariz, Francija, † pomlad 1945, Berlin, Tretji rajh.
Novo!!: Rudolf Caracciola in William Grover-Williams · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Rudolf Caracciola in Združene države Amerike · Poglej več »
Zgodovina avtomobila
Zgodovino avtomobila delimo v več obdobij, ko so prevladovale določene značilnosti avtomobilov, čeprav so meje ponekod zabrisane.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Zgodovina avtomobila · Poglej več »
Zlatenica
Očitno rumenkasto obarvanje beločnic in kože pri bolniku z zlatenico. Zlatenica (strokovno ikterus) je znak bolezni jeter ali žolčnih izvodil, in sicer gre za zlatorumeno obarvanje kože in sluznic zaradi povečanja koncentracije bilirubina v krvi.
Novo!!: Rudolf Caracciola in Zlatenica · Poglej več »
11. julij
11.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 11. julij · Poglej več »
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 1901 · Poglej več »
1920.
1920. je tretje desetletje v 20. stoletju med letoma 1920 in 1929.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 1920. · Poglej več »
1930.
1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 1930. · Poglej več »
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 1933 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 1938 · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 1959 · Poglej več »
24 ur Le Mansa 1930
24 ur Le Mansa 1930 je bila osma vzdržljivostna dirka 24 ur Le Mansa.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 24 ur Le Mansa 1930 · Poglej več »
28. januar
28.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 28. januar · Poglej več »
28. september
28.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 28. september · Poglej več »
30. januar
30.
Novo!!: Rudolf Caracciola in 30. januar · Poglej več »
