Hitreje kot brskalnik!
55 odnosi: Achille Varzi, Avstrijci, Avstro-Ogrska, Avtomobil, Avtomobilistično dirkanje, Češka, Bejzbol, Daimler-Motoren-Gesellschaft, Dirkač, Druga svetovna vojna, Eifelrennen 1934, Evropsko avtomobilistično prvenstvo, Ferdinand Porsche, Formula 1, Formula 1 sezona 1954, Formula 1 sezona 1955, Hans Stuck, Hermann Lang, Juan Manuel Fangio, Louis Zborowski, Luigi Fagioli, Manfred von Brauchitsch, Mercedes-Benz, Mercedes-Benz SSK, Mercedes-Benz W125, Mercedes-Benz W154, Mercedes-Benz W196, Mercedes-Benz W25, Nemčija, Ostrava, Prva svetovna vojna, Richard Seaman, Rudolf Caracciola, Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado, Sezona Velikih nagrad 1922, Sezona Velikih nagrad 1924, Sezona Velikih nagrad 1926, Sezona Velikih nagrad 1934, Sezona Velikih nagrad 1935, Sezona Velikih nagrad 1937, Sezona Velikih nagrad 1938, Stirling Moss, Stuttgart, Tazio Nuvolari, Velika nagrada Italije 1922, Velika nagrada Italije 1924, Velika nagrada Nemčije 1926, Velika nagrada Tripolija 1933, 1891, 1926, ..., 1955, 1980, 22. avgust, 24 ur Le Mansa 1955, 29. marec. Razširi indeks (5 več) »
Achille Varzi
Achille Varzi, italijanski dirkač, * 8. avgust 1904, Galliate, Italija, † 1. julij 1948, Bremgarten bei Bern, Švica.
Novo!!: Alfred Neubauer in Achille Varzi · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: Alfred Neubauer in Avstrijci · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Alfred Neubauer in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avtomobil
Rimac Nevera superšportni električni avtomobil Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.
Novo!!: Alfred Neubauer in Avtomobil · Poglej več »
Avtomobilistično dirkanje
2012 Avtomobilistično dirkanje (tudi znan kot avtomobilsko dirkanje ali avtošport) je šport, ki vsebuje dirkanje avtomobilov.
Novo!!: Alfred Neubauer in Avtomobilistično dirkanje · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Alfred Neubauer in Češka · Poglej več »
Bejzbol
Igralec bejzbola med zamahom. Bêjzbol je ekipni šport, pri katerem igrata dve ekipi, vsaka z devetimi igralci.
Novo!!: Alfred Neubauer in Bejzbol · Poglej več »
Daimler-Motoren-Gesellschaft
Avtomobil tovarne iz leta 1906 Daimler-Motoren-Gesellschaft je nekdanja nemška tovarna motorjev in avtomobilov, ustanovila sta jo Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach leta 1890 v Cannstattu.
Novo!!: Alfred Neubauer in Daimler-Motoren-Gesellschaft · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Alfred Neubauer in Dirkač · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Alfred Neubauer in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Eifelrennen 1934
Eifelrennen 1934 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 3. junija 1934 na nemškem dirkališču Nürburgring.
Novo!!: Alfred Neubauer in Eifelrennen 1934 · Poglej več »
Evropsko avtomobilistično prvenstvo
Evropsko avtomobilistično prvenstvo je bila najvišja dirkaška serija do ustanovitve Svetovnega prvenstva Formule 1.
Novo!!: Alfred Neubauer in Evropsko avtomobilistično prvenstvo · Poglej več »
Ferdinand Porsche
Ferdinand Porsche, avstrijski avtomobilski inženir, * 3. september 1875, Mattersdorf, Češka, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1951, Stuttgart, Nemčija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Ferdinand Porsche · Poglej več »
Formula 1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Formula 1 · Poglej več »
Formula 1 sezona 1954
Sezona Formule 1 1954 je bila peta sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.
Novo!!: Alfred Neubauer in Formula 1 sezona 1954 · Poglej več »
Formula 1 sezona 1955
Sezona Formule 1 1955 je bila šesta sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.
Novo!!: Alfred Neubauer in Formula 1 sezona 1955 · Poglej več »
Hans Stuck
Hans Stuck, nemški dirkač Formule 1, * 27. december 1900, Varšava, † 9. februar 1978, Grainau, Nemčija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Hans Stuck · Poglej več »
Hermann Lang
Hermann Lang, nemški dirkač Formule 1, * 6. april 1909, Bad Cannstatt, Stuttgart, Baden-Württemberg, Nemčija, † 19. oktober 1987, Nemčija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Hermann Lang · Poglej več »
Juan Manuel Fangio
Juan Manuel Fangio, argentinski dirkač Formule 1, * 24. junij 1911, Balcarce, Argentina, † 17. julij 1995, Buenos Aires, Argentina.
Novo!!: Alfred Neubauer in Juan Manuel Fangio · Poglej več »
Louis Zborowski
Grof Louis Vorow Zborowski, poljski dirkač, * 20. februar 1895, Mayfair, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 19. oktober 1924, Monza, Italija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Louis Zborowski · Poglej več »
Luigi Fagioli
Luigi Fagioli, italijanski dirkač Formule 1, * 9. junij 1898, Osimo, Italija † 20. junij 1952, Monako.
Novo!!: Alfred Neubauer in Luigi Fagioli · Poglej več »
Manfred von Brauchitsch
Manfred von Brauchitsch, nemški dirkač, * 15. avgust 1905, Hamburg, Nemčija, † 5. februar 2003, Gräfenwarth, Nemčija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Manfred von Brauchitsch · Poglej več »
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Novo!!: Alfred Neubauer in Mercedes-Benz · Poglej več »
Mercedes-Benz SSK
Mercedes-Benz SKK je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi med sezonama in, ko sta z njim prvotno dirkali moštvi Daimler-Motoren-Gesellschaft in Daimler-Benz AG, kasneje pa še veliko število privatnih dirkačev.
Novo!!: Alfred Neubauer in Mercedes-Benz SSK · Poglej več »
Mercedes-Benz W125
Mercedes-Benz W125 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi v sezoni sezoni 1937, ko so z njim dirkali Manfred von Brauchitsch, Rudolf Caracciola, Hermann Lang in Richard Seaman.
Novo!!: Alfred Neubauer in Mercedes-Benz W125 · Poglej več »
Mercedes-Benz W154
Mercedes-Benz W154 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi v sezonah 1938 in 1939, ko so z njim dirkali Rudolf Caracciola, Hermann Lang, Manfred von Brauchitsch in Richard Seaman.
Novo!!: Alfred Neubauer in Mercedes-Benz W154 · Poglej več »
Mercedes-Benz W196
Mercedes-Benz W196 je Mercedesov dirkalnik Formule 1, ki je bil v uporabi v sezonah in, ko so z njim dirkali Juan Manuel Fangio, Stirling Moss, Hermann Lang, Karl Kling, Hans Herrmann in Piero Taruffi.
Novo!!: Alfred Neubauer in Mercedes-Benz W196 · Poglej več »
Mercedes-Benz W25
Mercedes-Benz W25 je Mercedesov dirkalnik, ki je bil v uporabi med sezonama 1934 in 1936, ko so z njim dirkali Rudolf Caracciola, Luigi Fagioli, Manfred von Brauchitsch, Hermann Lang in Hanns Geier.
Novo!!: Alfred Neubauer in Mercedes-Benz W25 · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Alfred Neubauer in Nemčija · Poglej več »
Ostrava
Ostrava (včasih tudi Moravska Ostrava) je z okoli 285.000 do 320.000 prebivalci tretje največje mesto na Češkem in središče druge največje urbane regije (aglomeracije) v tej državi, ki šteje več kot milijon ljudi.
Novo!!: Alfred Neubauer in Ostrava · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alfred Neubauer in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Richard Seaman
Richard John Beattie »Dick« Seaman, britanski dirkač, * 3. februar 1913, Chichester, Sussex, Anglija, Združeno kraljestvo, † 25. junij 1939, Spa, Belgija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Richard Seaman · Poglej več »
Rudolf Caracciola
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (splošno znan kot Rudolf Caracciola)Bolsinger and Becker (2002), str.
Novo!!: Alfred Neubauer in Rudolf Caracciola · Poglej več »
Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado
To je seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado; se pravi seznam vseh tistih dirkačev, ki so se smrtno ponesrečili na katerem koli delu dirke za Veliko nagrado pred začetkom Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1950.
Novo!!: Alfred Neubauer in Seznam nesreč s smrtnim izidom na dirkah za veliko nagrado · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1922
Sezona Velikih nagrad 1922 je bila petnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Alfred Neubauer in Sezona Velikih nagrad 1922 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1924
Sezona Velikih nagrad 1924 je bila sedemnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Alfred Neubauer in Sezona Velikih nagrad 1924 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1926
Sezona Velikih nagrad 1926 je bila druga sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Alfred Neubauer in Sezona Velikih nagrad 1926 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1934
Sezona Velikih nagrad 1934, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Alfred Neubauer in Sezona Velikih nagrad 1934 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1935
Sezona Velikih nagrad 1935 je bila tretja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Alfred Neubauer in Sezona Velikih nagrad 1935 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1937
Sezona Velikih nagrad 1937 je bila peta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Alfred Neubauer in Sezona Velikih nagrad 1937 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1938
Sezona Velikih nagrad 1938 je bila šesta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Alfred Neubauer in Sezona Velikih nagrad 1938 · Poglej več »
Stirling Moss
Sir Stirling Moss, britanski dirkač Formule 1, * 17. september, 1929, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 12. april 2020, Mayfair, London.
Novo!!: Alfred Neubauer in Stirling Moss · Poglej več »
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Novo!!: Alfred Neubauer in Stuttgart · Poglej več »
Tazio Nuvolari
Tazio Nuvolari, italijanski dirkač, * 16. november 1892, Castel d'Ario, Italija, † 11. avgust 1953, Mantova, Italija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Tazio Nuvolari · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1922
Velika nagrada Italije 1922 je bila druga in zadnja dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1922.
Novo!!: Alfred Neubauer in Velika nagrada Italije 1922 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1924
Velika nagrada Italije 1924 je bila tretja in zadnja dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1924.
Novo!!: Alfred Neubauer in Velika nagrada Italije 1924 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1926
Velika nagrada Nemčije 1926 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Potekala 11. julija 1926 na dirkališču AVUS.
Novo!!: Alfred Neubauer in Velika nagrada Nemčije 1926 · Poglej več »
Velika nagrada Tripolija 1933
Velika nagrada Tripolija 1933 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 7. maja 1933 v italijanskem mestu Tripoli, danes Libija.
Novo!!: Alfred Neubauer in Velika nagrada Tripolija 1933 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Alfred Neubauer in 1891 · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Alfred Neubauer in 1926 · Poglej več »
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Alfred Neubauer in 1955 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Alfred Neubauer in 1980 · Poglej več »
22. avgust
22.
Novo!!: Alfred Neubauer in 22. avgust · Poglej več »
24 ur Le Mansa 1955
24 ur Le Mansa 1955 je bila triindvajseta vzdržljivostna dirka 24 ur Le Mansa.
Novo!!: Alfred Neubauer in 24 ur Le Mansa 1955 · Poglej več »
29. marec
29.
Novo!!: Alfred Neubauer in 29. marec · Poglej več »
