Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Rudolf Caracciola in Tazio Nuvolari
Rudolf Caracciola in Tazio Nuvolari še 66 stvari v skupni (v Unijapedija): Achille Varzi, Adolf Hitler, Alfa Romeo, Alfa Romeo 8C, Alfa Romeo P3, Alfred Neubauer, Auto Union, Autodromo Nazionale Monza, Avusrennen 1934, Baconin Borzacchini, Bugatti, Coppa Acerbo, Dirkač, Druga svetovna vojna, Eifelrennen, Evropsko avtomobilistično prvenstvo, Giuseppe Campari, Grand Prix de Pau 1938, Luigi Fagioli, Maserati, Mercedes-Benz, Najboljši štartni položaj, Prva svetovna vojna, Sezona Velikih nagrad 1931, Sezona Velikih nagrad 1932, Sezona Velikih nagrad 1935, Sezona Velikih nagrad 1936, Sezona Velikih nagrad 1937, Sezona Velikih nagrad 1938, Sezona Velikih nagrad 1939, ..., Velika nagrada Španije 1935, Velika nagrada Švice 1935, Velika nagrada Švice 1936, Velika nagrada Švice 1937, Velika nagrada Švice 1938, Velika nagrada Švice 1939, Velika nagrada Belgije, Velika nagrada Belgije 1931, Velika nagrada Belgije 1935, Velika nagrada Belgije 1937, Velika nagrada Belgije 1939, Velika nagrada Francije, Velika nagrada Francije 1931, Velika nagrada Francije 1932, Velika nagrada Francije 1938, Velika nagrada Francije 1939, Velika nagrada Italije, Velika nagrada Italije 1931, Velika nagrada Italije 1932, Velika nagrada Italije 1934, Velika nagrada Italije 1935, Velika nagrada Italije 1936, Velika nagrada Italije 1937, Velika nagrada Italije 1938, Velika nagrada Monaka, Velika nagrada Monaka 1936, Velika nagrada Monaka 1937, Velika nagrada Nemčije, Velika nagrada Nemčije 1932, Velika nagrada Nemčije 1935, Velika nagrada Nemčije 1936, Velika nagrada Nemčije 1937, Velika nagrada Nemčije 1938, Velika nagrada Nemčije 1939, Velika nagrada Tripolija, Združene države Amerike. Razširi indeks (36 več) »
Achille Varzi
Achille Varzi, italijanski dirkač, * 8. avgust 1904, Galliate, Italija, † 1. julij 1948, Bremgarten bei Bern, Švica.
Achille Varzi in Rudolf Caracciola · Achille Varzi in Tazio Nuvolari ·
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Adolf Hitler in Rudolf Caracciola · Adolf Hitler in Tazio Nuvolari ·
Alfa Romeo
Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.
Alfa Romeo in Rudolf Caracciola · Alfa Romeo in Tazio Nuvolari ·
Alfa Romeo 8C
Alfa Romeo 8C je ime za serijo tako avtomobilov kot dirkalnikov Alfa Romeo izdelanih v tridesetih letih 20. stoletja.
Alfa Romeo 8C in Rudolf Caracciola · Alfa Romeo 8C in Tazio Nuvolari ·
Alfa Romeo P3
Alfa Romeo P3 je dirkalnik Alfe Romeo, ki je bil v uporabi med sezonama 1932 in 1935, ko so z njim dirkali tudi Tazio Nuvolari, Rudolf Caracciola in Louis Chiron.
Alfa Romeo P3 in Rudolf Caracciola · Alfa Romeo P3 in Tazio Nuvolari ·
Alfred Neubauer
Alfred Neubauer (vzdevek »Don Alfredo«), avstrijski dirkač in dolgoletni športni direktor dirkaškega oddelka Mercedes-Benza, * 29. marec 1891, Maehrisch-Ostrau, Avstro-ogrska (danes Češka), † 22. avgust 1980, Stuttgart, Nemčija.
Alfred Neubauer in Rudolf Caracciola · Alfred Neubauer in Tazio Nuvolari ·
Auto Union
Logotip Auto Uniona sezono 1939 Avto znamke Wanderer z logotipom Auto Uniona v Mariboru marca 1959 Auto Union je bila združba štirih največjih nemških avtomobilskih tovarn ustanovljena leta 1932 v Zwickau med veliko gospodarsko krizo.
Auto Union in Rudolf Caracciola · Auto Union in Tazio Nuvolari ·
Autodromo Nazionale Monza
Pogled na dirkališče iz zraka Shema dirkališča (1935 - 1937) Shema prvotnega dirkališča (1922 - 1933) Štartno ciljna ravnina Pogled na bokse Veliki nagradi Italije 1995 Velike nagrade Italije 2008 Autodromo Nazionale di Monza je dirkališče, ki leži v okolici italijanskega mesteca Monza, severno od Milana.
Autodromo Nazionale Monza in Rudolf Caracciola · Autodromo Nazionale Monza in Tazio Nuvolari ·
Avusrennen 1934
Avusrennen 1934 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 27. maja 1934 na nemškem dirkališču AVUS v okolici Berlina.
Avusrennen 1934 in Rudolf Caracciola · Avusrennen 1934 in Tazio Nuvolari ·
Baconin Borzacchini
Baconin Borzacchini (rojen kot Baconino Francesco Domenico Borzacchini, tudi Mario Umberto Borzacchini), italijanski dirkač, * 28. september 1898, Terni, Umbrija, Italija † 10. september 1933, Monza, Italija.
Baconin Borzacchini in Rudolf Caracciola · Baconin Borzacchini in Tazio Nuvolari ·
Bugatti
Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.
Bugatti in Rudolf Caracciola · Bugatti in Tazio Nuvolari ·
Coppa Acerbo
Coppa Acerbo je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1924 in 1939 potekala po jadranski obali okoli italijanskega mesta Pescara.
Coppa Acerbo in Rudolf Caracciola · Coppa Acerbo in Tazio Nuvolari ·
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Dirkač in Rudolf Caracciola · Dirkač in Tazio Nuvolari ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Rudolf Caracciola · Druga svetovna vojna in Tazio Nuvolari ·
Eifelrennen
1937 Eifelrennen je bila nemška dirka za Veliko nagrado, ki je potekala med letoma 1922 in 2003 v različnih kategorijah, od leta 1927 naprej vseskozi na dirkališču Nürburgring.
Eifelrennen in Rudolf Caracciola · Eifelrennen in Tazio Nuvolari ·
Evropsko avtomobilistično prvenstvo
Evropsko avtomobilistično prvenstvo je bila najvišja dirkaška serija do ustanovitve Svetovnega prvenstva Formule 1.
Evropsko avtomobilistično prvenstvo in Rudolf Caracciola · Evropsko avtomobilistično prvenstvo in Tazio Nuvolari ·
Giuseppe Campari
Cavaliere Giuseppe Campari, italijanski dirkač in operni pevec, * 8. junij 1892, Graffignana, Italija † 10. september 1933, Monza, Italija.
Giuseppe Campari in Rudolf Caracciola · Giuseppe Campari in Tazio Nuvolari ·
Grand Prix de Pau 1938
Grand Prix de Pau 1938 je bila prva neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 10. aprila 1938 na ulični stezi v francoskem mestu Pau.
Grand Prix de Pau 1938 in Rudolf Caracciola · Grand Prix de Pau 1938 in Tazio Nuvolari ·
Luigi Fagioli
Luigi Fagioli, italijanski dirkač Formule 1, * 9. junij 1898, Osimo, Italija † 20. junij 1952, Monako.
Luigi Fagioli in Rudolf Caracciola · Luigi Fagioli in Tazio Nuvolari ·
Maserati
Maserati je italijanski proizvajalec športnih avtomobilov.
Maserati in Rudolf Caracciola · Maserati in Tazio Nuvolari ·
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Mercedes-Benz in Rudolf Caracciola · Mercedes-Benz in Tazio Nuvolari ·
Najboljši štartni položaj
Najboljši štartni položaj (pole position) je v motošportu prvo štartno mesto.
Najboljši štartni položaj in Rudolf Caracciola · Najboljši štartni položaj in Tazio Nuvolari ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Rudolf Caracciola · Prva svetovna vojna in Tazio Nuvolari ·
Sezona Velikih nagrad 1931
Sezona Velikih nagrad 1931 je bila prva sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1931 · Sezona Velikih nagrad 1931 in Tazio Nuvolari ·
Sezona Velikih nagrad 1932
Sezona Velikih nagrad 1932 je bila druga sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1932 · Sezona Velikih nagrad 1932 in Tazio Nuvolari ·
Sezona Velikih nagrad 1935
Sezona Velikih nagrad 1935 je bila tretja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1935 · Sezona Velikih nagrad 1935 in Tazio Nuvolari ·
Sezona Velikih nagrad 1936
Sezona Velikih nagrad 1936 je bila četrta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1936 · Sezona Velikih nagrad 1936 in Tazio Nuvolari ·
Sezona Velikih nagrad 1937
Sezona Velikih nagrad 1937 je bila peta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1937 · Sezona Velikih nagrad 1937 in Tazio Nuvolari ·
Sezona Velikih nagrad 1938
Sezona Velikih nagrad 1938 je bila šesta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1938 · Sezona Velikih nagrad 1938 in Tazio Nuvolari ·
Sezona Velikih nagrad 1939
Sezona Velikih nagrad 1939 je bila sedma in zadnja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Sezona Velikih nagrad 1939 · Sezona Velikih nagrad 1939 in Tazio Nuvolari ·
Velika nagrada Španije 1935
Velika nagrada Španije 1935 je bila peta in zadnja dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 22. septembra 1935.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Španije 1935 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Španije 1935 ·
Velika nagrada Švice 1935
Velika nagrada Švice 1935 je bila tretja dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 25. avgusta 1935.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1935 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Švice 1935 ·
Velika nagrada Švice 1936
Velika nagrada Švice 1936 je bila tretja dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1936 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Švice 1936 ·
Velika nagrada Švice 1937
Velika nagrada Švice 1937 je bila četrta dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 22. avgusta 1937 na švicarskem dirkališču Circuit Bremgarten.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1937 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Švice 1937 ·
Velika nagrada Švice 1938
Velika nagrada Švice 1938 je bila tretja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 21. avgusta 1938 na švicarskem dirkališču Bremgarten v močnem dežju.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1938 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Švice 1938 ·
Velika nagrada Švice 1939
Velika nagrada Švice 1939 je bila četrta in zadnja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 25. julija 1939 na švicarskem dirkališču Bremgarten.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Švice 1939 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Švice 1939 ·
Velika nagrada Belgije
Velika nagrada Belgije je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Belgije ·
Velika nagrada Belgije 1931
Velika nagrada Belgije 1931 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije 1931 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Belgije 1931 ·
Velika nagrada Belgije 1935
Velika nagrada Belgije 1935 je bila prva dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 14. julija 1935.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije 1935 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Belgije 1935 ·
Velika nagrada Belgije 1937
Velika nagrada Belgije 1937 je bila prva dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 11. julija 1937 na belgijskem dirkališču Spa-Francorchamps.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije 1937 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Belgije 1937 ·
Velika nagrada Belgije 1939
Velika nagrada Belgije 1939 je bila prva dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 25. junija 1939 na belgijskem dirkališču Spa-Francorchamps.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Belgije 1939 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Belgije 1939 ·
Velika nagrada Francije
Velika nagrada Francije je dirka svetovnega prvenstva Formule 1, ki se je odvijala v več obdobjih, zadnjič med letoma in.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Francije ·
Velika nagrada Francije 1931
Velika nagrada Francije 1931 je bila druga dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1931 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Francije 1931 ·
Velika nagrada Francije 1932
Velika nagrada Francije 1932 je bila druga dirka v Sezoni Velikih nagrad 1932.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1932 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Francije 1932 ·
Velika nagrada Francije 1938
Velika nagrada Francije 1938 je bila prva dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 3. julija 1938 na francoskem dirkališču Reims-Gueux.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1938 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Francije 1938 ·
Velika nagrada Francije 1939
Velika nagrada Francije 1939 je bila druga dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 9. julija 1939 na francoskem dirkališču Reims-Gueux.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Francije 1939 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Francije 1939 ·
Velika nagrada Italije
Velika nagrada Italije je ena najstarejših dirk v zgodovini motošporta.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Italije ·
Velika nagrada Italije 1931
Velika nagrada Italije 1931 je bila prva dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1931 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Italije 1931 ·
Velika nagrada Italije 1932
Velika nagrada Italije 1932 je bila prva dirka v sezoni Velikih nagrad 1932.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1932 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Italije 1932 ·
Velika nagrada Italije 1934
Velika nagrada Italije 1934 je bila peta neprvenstvena dirka Grandes Épreuves v. Odvijala se je 9. septembra 1934 na dirkališču Autodromo Nazionale Monza.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1934 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Italije 1934 ·
Velika nagrada Italije 1935
Velika nagrada Italije 1935 je bila četrta dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 8. septembra 1935.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1935 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Italije 1935 ·
Velika nagrada Italije 1936
Velika nagrada Italije 1936 je bila četrta in zadnja dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1936 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Italije 1936 ·
Velika nagrada Italije 1937
Velika nagrada Italije 1937 je bila peta in zadnja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 12. septembra 1937 na ulični stezi v Livornu.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1937 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Italije 1937 ·
Velika nagrada Italije 1938
Velika nagrada Italije 1938 je bila četrta in zadnja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 11. septembra 1938 na italijanskem dirkališču Autodromo Nazionale Monza.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Italije 1938 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Italije 1938 ·
Velika nagrada Monaka
Pogled na Monako iz zraka Velika nagrada Monaka (francosko Grand Prix de Monaco) je dirka Formule 1, ki se odvija na javnih cestah v središču Monaka.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Monaka · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Monaka ·
Velika nagrada Monaka 1936
Velika nagrada Monaka 1936 je bila prva dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Monaka 1936 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Monaka 1936 ·
Velika nagrada Monaka 1937
Velika nagrada Monaka 1937 je bila tretja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 8. avgusta 1937 na monaškem uličnem dirkališču Circuit de Monaco.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Monaka 1937 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Monaka 1937 ·
Velika nagrada Nemčije
Velika nagrada Nemčije je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Nemčije ·
Velika nagrada Nemčije 1932
Velika nagrada Nemčije 1932 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1932.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1932 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Nemčije 1932 ·
Velika nagrada Nemčije 1935
Velika nagrada Nemčije 1935 je bila druga dirka Evropskega prvenstva v. Potekala je 28. julija 1935 na dirkališču Nürburgring.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1935 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Nemčije 1935 ·
Velika nagrada Nemčije 1936
Velika nagrada Nemčije 1936 je bila druga dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1936 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Nemčije 1936 ·
Velika nagrada Nemčije 1937
Velika nagrada Nemčije 1937 je bila dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 25. julija 1937 na nemškem dirkališču Nürburgring-Nordschleife.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1937 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Nemčije 1937 ·
Velika nagrada Nemčije 1938
Velika nagrada Nemčije 1938 je bila druga dirka Evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 24. julija 1938 na znamenitem dirkališču Nürburgring-Nordschleife.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1938 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Nemčije 1938 ·
Velika nagrada Nemčije 1939
Velika nagrada Nemčije 1939 je bila tretja dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v. Potekala je 23. julija 1939 na nemškem cestnem dirkališču Nürburgring-Nordschleife pred 300.000 gledalci.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Nemčije 1939 · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Nemčije 1939 ·
Velika nagrada Tripolija
Velika nagrada Tripolija je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1925 in 1940 potekala v okolici libijskega mesta Tripoli.
Rudolf Caracciola in Velika nagrada Tripolija · Tazio Nuvolari in Velika nagrada Tripolija ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Rudolf Caracciola in Združene države Amerike · Tazio Nuvolari in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Rudolf Caracciola in Tazio Nuvolari imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Rudolf Caracciola in Tazio Nuvolari
Primerjava med Rudolf Caracciola in Tazio Nuvolari
Rudolf Caracciola 170 odnose, medtem ko je Tazio Nuvolari 179. Saj imajo skupno 66, indeks Jaccard je 18.91% = 66 / (170 + 179).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Rudolf Caracciola in Tazio Nuvolari. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
