Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Berlin, Britanci, Bugatti, Bugatti Type 35, Caberto Conelli, Dirkač, Dirke za velike nagrade, Druga svetovna vojna, Evropsko avtomobilistično prvenstvo, Formula 1, Francija, Francozi, Jean-Pierre Wimille, Mercedes-Benz, Monako, Montrouge, Nemci, Pariz, Pomlad, Prva svetovna vojna, Robert Benoist, Rudolf Caracciola, Sezona Velikih nagrad 1926, Sezona Velikih nagrad 1928, Sezona Velikih nagrad 1929, Sezona Velikih nagrad 1931, Sezona Velikih nagrad 1936, Talbot, Tretji rajh, Velika nagrada Belgije, Velika nagrada Belgije 1931, Velika nagrada Francije, Velika nagrada Francije 1929, Velika nagrada La Baule, Velika nagrada La Baule 1931, Velika nagrada La Baule 1932, Velika nagrada La Baule 1933, Velika nagrada Monaka, Velika nagrada Monaka 1929, Velika nagrada Monaka 1936, 16. januar, 1903, 1945.
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: William Grover-Williams in Berlin · Poglej več »
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: William Grover-Williams in Britanci · Poglej več »
Bugatti
Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.
Novo!!: William Grover-Williams in Bugatti · Poglej več »
Bugatti Type 35
Bugatti Type 35C v dirkaških barvah Bugatti Type 35 je najuspešnejši dirkalnik Bugattija in eden najuspešnejših v zgodovini motošporta.
Novo!!: William Grover-Williams in Bugatti Type 35 · Poglej več »
Caberto Conelli
Carlo Alberto Conelli de Prosperi (bolj znan kot Caberto Conelli), italijanski dirkač, * 28. avgust 1889, Belgirate, Piemont, Italija, † 25. avgust 1974, Belgirate, Piemont, Italija.
Novo!!: William Grover-Williams in Caberto Conelli · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: William Grover-Williams in Dirkač · Poglej več »
Dirke za velike nagrade
Veliki nagradi Francije 1912 v Dieppeju Dirke za velike nagrade imajo korenine v organiziranih avtomobilskih dirkah, ki so se začele v Franciji leta 1894.
Novo!!: William Grover-Williams in Dirke za velike nagrade · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: William Grover-Williams in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Evropsko avtomobilistično prvenstvo
Evropsko avtomobilistično prvenstvo je bila najvišja dirkaška serija do ustanovitve Svetovnega prvenstva Formule 1.
Novo!!: William Grover-Williams in Evropsko avtomobilistično prvenstvo · Poglej več »
Formula 1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.
Novo!!: William Grover-Williams in Formula 1 · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: William Grover-Williams in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: William Grover-Williams in Francozi · Poglej več »
Jean-Pierre Wimille
Jean-Pierre Wimille, francoski dirkač, * 26. februar 1908, Pariz, Francija, † 28. januar 1949, Buenos Aires, Brazilija.
Novo!!: William Grover-Williams in Jean-Pierre Wimille · Poglej več »
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Novo!!: William Grover-Williams in Mercedes-Benz · Poglej več »
Monako
Kneževina Monako (uradno; tudi samo Monako (Monaco)) je druga najmanjša suverena država na svetu (za Vatikanom) v južni Evropi.
Novo!!: William Grover-Williams in Monako · Poglej več »
Montrouge
Montrouge je južno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.
Novo!!: William Grover-Williams in Montrouge · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: William Grover-Williams in Nemci · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: William Grover-Williams in Pariz · Poglej več »
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Novo!!: William Grover-Williams in Pomlad · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: William Grover-Williams in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Robert Benoist
Robert Marcel Charles Benoist, francoski dirkač in vojni heroj, * 20. marec 1895, St Benoit, Île-de-France, Francija, † 9. september 1944, gora Ettersberg, Freistaat Thüringen, Tretji rajh.
Novo!!: William Grover-Williams in Robert Benoist · Poglej več »
Rudolf Caracciola
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (splošno znan kot Rudolf Caracciola)Bolsinger and Becker (2002), str.
Novo!!: William Grover-Williams in Rudolf Caracciola · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1926
Sezona Velikih nagrad 1926 je bila druga sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: William Grover-Williams in Sezona Velikih nagrad 1926 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1928
Sezona Velikih nagrad 1928, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: William Grover-Williams in Sezona Velikih nagrad 1928 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1929
Sezona Velikih nagrad 1929, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: William Grover-Williams in Sezona Velikih nagrad 1929 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1931
Sezona Velikih nagrad 1931 je bila prva sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: William Grover-Williams in Sezona Velikih nagrad 1931 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1936
Sezona Velikih nagrad 1936 je bila četrta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: William Grover-Williams in Sezona Velikih nagrad 1936 · Poglej več »
Talbot
Dirkalnik Talbot-Lago T26C Talbot je nekdanja francoska tovarna in nekdanje moštvo Formule 1, ki je v prvenstvu sodelovalo v sezonah in.
Novo!!: William Grover-Williams in Talbot · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: William Grover-Williams in Tretji rajh · Poglej več »
Velika nagrada Belgije
Velika nagrada Belgije je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada Belgije · Poglej več »
Velika nagrada Belgije 1931
Velika nagrada Belgije 1931 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada Belgije 1931 · Poglej več »
Velika nagrada Francije
Velika nagrada Francije je dirka svetovnega prvenstva Formule 1, ki se je odvijala v več obdobjih, zadnjič med letoma in.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada Francije · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1929
Velika nagrada Francije 1929 je bila druga in zadnja neprvenstvena dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1929.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada Francije 1929 · Poglej več »
Velika nagrada La Baule
Velika nagrada La Baule je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1926 in potekala v francoskem mestu La Baule.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada La Baule · Poglej več »
Velika nagrada La Baule 1931
Velika nagrada La Baule 1931 je bila dvaindvajseta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1931.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada La Baule 1931 · Poglej več »
Velika nagrada La Baule 1932
Velika nagrada La Baule 1932 je bila dvaindvajseta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1932.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada La Baule 1932 · Poglej več »
Velika nagrada La Baule 1933
Velika nagrada La Baule 1933 je bila triindvajseta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1933.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada La Baule 1933 · Poglej več »
Velika nagrada Monaka
Pogled na Monako iz zraka Velika nagrada Monaka (francosko Grand Prix de Monaco) je dirka Formule 1, ki se odvija na javnih cestah v središču Monaka.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada Monaka · Poglej več »
Velika nagrada Monaka 1929
Velika nagrada Monaka 1929 je bila dirka za Veliko nagrado v in sploh prva dirka na tem prizorišču.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada Monaka 1929 · Poglej več »
Velika nagrada Monaka 1936
Velika nagrada Monaka 1936 je bila prva dirka v Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: William Grover-Williams in Velika nagrada Monaka 1936 · Poglej več »
16. januar
16.
Novo!!: William Grover-Williams in 16. januar · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: William Grover-Williams in 1903 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: William Grover-Williams in 1945 · Poglej več »
