Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Albert Divo, Alfa Romeo, Anglija, Attilio Marinoni, Avtomobilistično dirkanje, Île-de-France, Bugatti, Delage, Dirkač, Druga svetovna vojna, Eugène Chaboud, Francija, Francozi, Itala, Jean-Pierre Wimille, Koncentracijsko taborišče Buchenwald, Prva svetovna vojna, Rambouillet, Red legije časti, Sezona Velikih nagrad 1922, Sezona Velikih nagrad 1924, Sezona Velikih nagrad 1925, Sezona Velikih nagrad 1927, Sezona Velikih nagrad 1928, Sezona Velikih nagrad 1934, Sezona Velikih nagrad 1937, Svetovno konstruktorsko prvenstvo, Tretji rajh, Velika nagrada Španije 1927, Velika nagrada Francije 1925, Velika nagrada Francije 1927, Velika nagrada Italije 1927, Velika nagrada Pikardije 1935, Velika nagrada Velike Britanije 1927, William Grover-Williams, 1895, 1944, 20. marec, 24 ur Le Mansa, 24 ur Le Mansa 1937, 24 ur Spaja, 9. september.
Albert Divo
Albert Divo, francoski dirkač, * 24. januar 1895, Pariz, Francija, † 19. september 1966, Pariz, Francija.
Novo!!: Robert Benoist in Albert Divo · Poglej več »
Alfa Romeo
Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.
Novo!!: Robert Benoist in Alfa Romeo · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Robert Benoist in Anglija · Poglej več »
Attilio Marinoni
Attilio Marinoni, italijanski dirkač, * 1892, Lodi, Italija, † 18. ali 19. junij 1940, Milano, Italija.
Novo!!: Robert Benoist in Attilio Marinoni · Poglej več »
Avtomobilistično dirkanje
2012 Avtomobilistično dirkanje (tudi znan kot avtomobilsko dirkanje ali avtošport) je šport, ki vsebuje dirkanje avtomobilov.
Novo!!: Robert Benoist in Avtomobilistično dirkanje · Poglej več »
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Novo!!: Robert Benoist in Île-de-France · Poglej več »
Bugatti
Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.
Novo!!: Robert Benoist in Bugatti · Poglej več »
Delage
Delage DI 1925 Delage D.8 1931 Delage D8 Rekonstruiran dirkalnik Delage D6 Delage (s polnim imenom Automobiles Delage) je nekdanja francoska tovarna avtomobilov, ustanovljena leta 1905 v Levalloisu, okolica Pariza, uspešna tudi v motošportu.
Novo!!: Robert Benoist in Delage · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Robert Benoist in Dirkač · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Robert Benoist in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Eugène Chaboud
Marius Eugène Chaboud, francoski dirkač Formule 1, * 12. april 1907, Lyon, Francija, † 28. december 1983, Montfermeil, Seine-Saint-Denis, Francija.
Novo!!: Robert Benoist in Eugène Chaboud · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Robert Benoist in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Robert Benoist in Francozi · Poglej več »
Itala
Itala 1907 Itala 35/45 HP 1907 Itala je nekdanja italijanska tovarna avtomobilov, ki jo je ustanovil Matteo Ceiran s petimi partnerji leta 1904 v Torinu.
Novo!!: Robert Benoist in Itala · Poglej več »
Jean-Pierre Wimille
Jean-Pierre Wimille, francoski dirkač, * 26. februar 1908, Pariz, Francija, † 28. januar 1949, Buenos Aires, Brazilija.
Novo!!: Robert Benoist in Jean-Pierre Wimille · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Buchenwald
Taboriščniki na zboru Buchenwald (dobesedni prevod 'bukov gozd') je bilo nacistično koncentracijsko taborišče, ustanovljeno julija 1937 na vzpetini v bližini mesta Weimar, Nemčija.
Novo!!: Robert Benoist in Koncentracijsko taborišče Buchenwald · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Robert Benoist in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rambouillet
Rambouillet je mesto in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines.
Novo!!: Robert Benoist in Rambouillet · Poglej več »
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Novo!!: Robert Benoist in Red legije časti · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1922
Sezona Velikih nagrad 1922 je bila petnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Robert Benoist in Sezona Velikih nagrad 1922 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1924
Sezona Velikih nagrad 1924 je bila sedemnajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Robert Benoist in Sezona Velikih nagrad 1924 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1925
Sezona Velikih nagrad 1925 je bila prva sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Robert Benoist in Sezona Velikih nagrad 1925 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1927
Sezona Velikih nagrad 1927 je bila tretja in zadnja sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Robert Benoist in Sezona Velikih nagrad 1927 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1928
Sezona Velikih nagrad 1928, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Robert Benoist in Sezona Velikih nagrad 1928 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1934
Sezona Velikih nagrad 1934, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Robert Benoist in Sezona Velikih nagrad 1934 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1937
Sezona Velikih nagrad 1937 je bila peta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Robert Benoist in Sezona Velikih nagrad 1937 · Poglej več »
Svetovno konstruktorsko prvenstvo
Svetovno konstruktorsko prvenstvo je bilo tekmovanje konstruktorjev, ki ga je med sezonama 1925 in 1927 organiziral AIACR.
Novo!!: Robert Benoist in Svetovno konstruktorsko prvenstvo · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Robert Benoist in Tretji rajh · Poglej več »
Velika nagrada Španije 1927
Velika nagrada Španije 1927 je bila tretja dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1927.
Novo!!: Robert Benoist in Velika nagrada Španije 1927 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1925
Velika nagrada Francije 1925 je bila tretja dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1925.
Novo!!: Robert Benoist in Velika nagrada Francije 1925 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1927
Velika nagrada Francije 1927 je bila druga dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1927.
Novo!!: Robert Benoist in Velika nagrada Francije 1927 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1927
Velika nagrada Italije 1927 je bila četrta dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1927.
Novo!!: Robert Benoist in Velika nagrada Italije 1927 · Poglej več »
Velika nagrada Pikardije 1935
Velika nagrada Pikardije 1935 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 26. maja 1935 v francoskem mestu Péronne.
Novo!!: Robert Benoist in Velika nagrada Pikardije 1935 · Poglej več »
Velika nagrada Velike Britanije 1927
Velika nagrada Velike Britanije 1927 je bila peta in zadnja dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1927.
Novo!!: Robert Benoist in Velika nagrada Velike Britanije 1927 · Poglej več »
William Grover-Williams
William Grover-Williams, francosko-britanski dirkač Formule 1, * 16. januar 1903, Montrouge, Pariz, Francija, † pomlad 1945, Berlin, Tretji rajh.
Novo!!: Robert Benoist in William Grover-Williams · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Robert Benoist in 1895 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Robert Benoist in 1944 · Poglej več »
20. marec
20.
Novo!!: Robert Benoist in 20. marec · Poglej več »
24 ur Le Mansa
Logotip dirke 24 ur Le Mansa je najznamenitejša vsakoletna vzdržljivostna avtomobilska dirka na svetu, ki od leta 1923 poteka na dirkališču Circuit de la Sarthe blizu Le Mansa, departma Sarthe, Francija.
Novo!!: Robert Benoist in 24 ur Le Mansa · Poglej več »
24 ur Le Mansa 1937
24 ur Le Mansa 1937 je bila štirinajsta vzdržljivostna dirka 24 ur Le Mansa.
Novo!!: Robert Benoist in 24 ur Le Mansa 1937 · Poglej več »
24 ur Spaja
24 ur Spaja je vsakoletna vzdržljivostna avtomobilistična dirka, ki s presledki poteka od leta 1924 v belgijskem mestu Spa in je bila v letih 1953 in 1981 del Svetovnega prvenstva športnih dirkalnikov.
Novo!!: Robert Benoist in 24 ur Spaja · Poglej več »
9. september
9.
Novo!!: Robert Benoist in 9. september · Poglej več »
