Kazalo
38 odnosi: Afrika (rimska provinca), Antioh III. Veliki, Apoteoza, Atena, Atene, Delfi, Druga punska vojna, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gemma Augustea, Hadrijan, Kibela, Konstantinov slavolok, Rim, Lacij, Leptis Magna, Likija, Lyon, Magna Graecia, Mark Anej Lukan, Mark Tulij Cicero, Minerva (božanstvo), Paladij (klasična antika), Pergamon, Polis, Pompej Veliki, Razodetje (Apokalipsa), Rimska umetnost, Rodos, Rog izobilja, Septimij Sever, Slavolok Septimija Severa, Rim, Smirna, Tempelj Venere in Rome, Tiberij, Tihe, Titov slavolok, Rim, Venera (mitologija), Vespazijan.
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Roma (mitologija) in Afrika (rimska provinca)
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Roma (mitologija) in Antioh III. Veliki
Apoteoza
Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.
Poglej Roma (mitologija) in Apoteoza
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Roma (mitologija) in Atena
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Roma (mitologija) in Atene
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Roma (mitologija) in Delfi
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Roma (mitologija) in Druga punska vojna
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Roma (mitologija) in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Roma (mitologija) in Gaj Julij Cezar
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Poglej Roma (mitologija) in Gemma Augustea
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Roma (mitologija) in Hadrijan
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Roma (mitologija) in Kibela
Konstantinov slavolok, Rim
Konstantinov slavolok (italijansko: Arco di Costantino) je slavolok v Rimu, ki stoji med Kolosejem in Palatinskim gričem.
Poglej Roma (mitologija) in Konstantinov slavolok, Rim
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Roma (mitologija) in Lacij
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Roma (mitologija) in Leptis Magna
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Roma (mitologija) in Likija
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Roma (mitologija) in Lyon
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Roma (mitologija) in Magna Graecia
Mark Anej Lukan
Márk Anêj Lukán (latinsko Marcus Annaeus Lucanus), rimski pesnik, 3.
Poglej Roma (mitologija) in Mark Anej Lukan
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Roma (mitologija) in Mark Tulij Cicero
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Roma (mitologija) in Minerva (božanstvo)
Paladij (klasična antika)
V grški in rimski mitologiji je bil paladij ali paladium kultna podoba, od katere je bila odvisna varnost Troje in pozneje Rima; lesen kip (hoanon) Atene Palade, ki sta ga Odisej in Diomed ukradla iz citadele v Troji in ga je pozneje Enej prinesel v mesto Rim.
Poglej Roma (mitologija) in Paladij (klasična antika)
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Roma (mitologija) in Pergamon
Polis
Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.
Poglej Roma (mitologija) in Polis
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Roma (mitologija) in Pompej Veliki
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Poglej Roma (mitologija) in Razodetje (Apokalipsa)
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Roma (mitologija) in Rimska umetnost
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Roma (mitologija) in Rodos
Rog izobilja
Rog izobilja, ki ga drži rimska boginja Ekvita na zadnji strani kovanca iz dobe rimskega cesarja Klavdija II. Rog izobilja (Latinsko: cornu copiae), tudi cornucopia je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, pogosto velika posoda v obliki roga, iz katerega se prelivajo pridelki, cvetovi ali oreščki, in sega v čas 5.
Poglej Roma (mitologija) in Rog izobilja
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Roma (mitologija) in Septimij Sever
Slavolok Septimija Severa, Rim
Slavolok Septimija Severa (italijansko Arco di Settimio Severo) na severozahodnem koncu Rimskega foruma je slavolok iz belega marmorja, ki je bil posvečen leta 203, da bi spominjal na zmage nad Parti cesarja Septimija Severa in njegovih dveh sinov, Karakala in Geta, dva pohoda proti Partom v letih 194/195 in 197-199.
Poglej Roma (mitologija) in Slavolok Septimija Severa, Rim
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Roma (mitologija) in Smirna
Tempelj Venere in Rome
Tempelj Venere in Rome (latinsko Templum Veneris et Romae) naj bi bil največji tempelj v antičnem Rimu.
Poglej Roma (mitologija) in Tempelj Venere in Rome
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Roma (mitologija) in Tiberij
Tihe
Kip Tihe Tihe (rimska Fortuna) je v grški mitologiji boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo.
Poglej Roma (mitologija) in Tihe
Titov slavolok, Rim
Titov slavolok (ital. Arco di Tito; latinščina Arcus Titi) je triumfalni slavolok iz 1.
Poglej Roma (mitologija) in Titov slavolok, Rim
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Roma (mitologija) in Venera (mitologija)
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Roma (mitologija) in Vespazijan