Kazalo
41 odnosi: Andrew John Wiles, Bernoullijevo število, E (matematična konstanta), Fermatov veliki izrek, Kongruenca, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Naravni logaritem, Neskončnost, Obseg algebrskih števil, Potenciranje, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Racionalno število, Soda in liha števila, Zaporedje, 0, 101 (število), 103 (število), 11 (število), 13 (število), 131 (število), 149 (število), 157 (število), 17 (število), 19 (število), 23 (število), 29 (število), 3 (število), 31 (število), 37 (število), 41 (število), 43 (število), 47 (število), 5 (število), 53 (število), 59 (število), 61 (število), 67 (število), 7 (število).
- Algebrska teorija števil
- Razredi praštevil
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Regularno praštevilo in Andrew John Wiles
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Regularno praštevilo in Bernoullijevo število
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Regularno praštevilo in E (matematična konstanta)
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Regularno praštevilo in Fermatov veliki izrek
Kongruenca
Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.
Poglej Regularno praštevilo in Kongruenca
Matematični dokaz
language.
Poglej Regularno praštevilo in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Regularno praštevilo in Matematika
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Regularno praštevilo in Množica
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Regularno praštevilo in Naravni logaritem
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Regularno praštevilo in Neskončnost
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Poglej Regularno praštevilo in Obseg algebrskih števil
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Regularno praštevilo in Potenciranje
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Regularno praštevilo in Praštevilo
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Regularno praštevilo in Praštevilski dvojček
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Regularno praštevilo in Racionalno število
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Regularno praštevilo in Soda in liha števila
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Regularno praštevilo in Zaporedje
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Regularno praštevilo in 0
101 (število)
101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.
Poglej Regularno praštevilo in 101 (število)
103 (število)
103 (stó trí) je naravno število, za katero velja 103.
Poglej Regularno praštevilo in 103 (število)
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Poglej Regularno praštevilo in 11 (število)
13 (število)
13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.
Poglej Regularno praštevilo in 13 (število)
131 (število)
131 (stó ênaintrídeset) je naravno število, za katero velja 131.
Poglej Regularno praštevilo in 131 (število)
149 (število)
149 (stó devétinštírideset) je naravno število, za katero velja 149.
Poglej Regularno praštevilo in 149 (število)
157 (število)
157 (stó sedeminpétdeset) je naravno število, za katero velja 157.
Poglej Regularno praštevilo in 157 (število)
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Poglej Regularno praštevilo in 17 (število)
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Poglej Regularno praštevilo in 19 (število)
23 (število)
23 (tríindvájset) je naravno število, za katero velja 23.
Poglej Regularno praštevilo in 23 (število)
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Poglej Regularno praštevilo in 29 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Regularno praštevilo in 3 (število)
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Poglej Regularno praštevilo in 31 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Regularno praštevilo in 37 (število)
41 (število)
41 (ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 41.
Poglej Regularno praštevilo in 41 (število)
43 (število)
43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.
Poglej Regularno praštevilo in 43 (število)
47 (število)
47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47.
Poglej Regularno praštevilo in 47 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Regularno praštevilo in 5 (število)
53 (število)
53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.
Poglej Regularno praštevilo in 53 (število)
59 (število)
59 (devétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 59.
Poglej Regularno praštevilo in 59 (število)
61 (število)
61 (ênainšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 61.
Poglej Regularno praštevilo in 61 (število)
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Poglej Regularno praštevilo in 67 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Regularno praštevilo in 7 (število)
Glej tudi
Algebrska teorija števil
Razredi praštevil
Prav tako znan kot Iregularno praštevilo.