Kazalo
63 odnosi: Anafilaksija, Astma, Baktericid, Beljakovina, Bradikinin, Citokin, Defenzin, Dejavnik tumorske nekroze, Dendritična celica, Dihalna pot, Endosom, Eritrocit, Fagocit, Fagocitoza, Filogenija, Granulocit, Hepatocit, Histamin, Imunost, Imunski sistem, Interferon, Interlevkin-1, Kemokin, Koža, Kostni mozeg, Krovno tkivo, Krvna žila, Krvotvorna matična celica, Levkocit, Limfocit, Lizocim, Lizosom, Makrofag, Makromolekula, Mikroorganizem, Mlečna kislina, Monocit, Naravna celica ubijalka, Nevtrofilec, Nociceptor, Oko, Okužba, Patogen, Peristaltika, Pljuča, Poglavitni kompleks tkivne skladnosti, Pokožnica, Prebavna cev, Preobčutljivostna reakcija, Programirana celična smrt, ... Razširi indeks (13 več) »
- Imunski sistem
Anafilaksija
Anafilaksíja (tudi anafiláksa) je resna preobčutljivostna reakcija, ki se pojavi hitro in lahko povzroči smrt.
Poglej Prirojena imunost in Anafilaksija
Astma
Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.
Poglej Prirojena imunost in Astma
Baktericid
Baktericíd je snov, ki ubija bakterije.
Poglej Prirojena imunost in Baktericid
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Prirojena imunost in Beljakovina
Bradikinin
Bradikinín je nonapeptidni vnetni posrednik.
Poglej Prirojena imunost in Bradikinin
Citokin
Citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema.
Poglej Prirojena imunost in Citokin
Defenzin
Monomerna in dimerna struktura človeškega beta-defenzina HBD-2. Defenzini so majhne kationske beljakovine, ki so prisotne pri vretenčarjih in nevretenčarjih.
Poglej Prirojena imunost in Defenzin
Dejavnik tumorske nekroze
Prikaz TNF (model s trakovi) Dejavnik tumorske nekroze, tumor nekrotizirajoči faktor (TNF) ali kahektin (poimenovan tudi dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-alfa), saj je starinsko poimenovanje limfotoksina tudi dejavnik tumorske nekroze beta) je citokin, ki ga sproščajo aktivirani makrofagi.
Poglej Prirojena imunost in Dejavnik tumorske nekroze
Dendritična celica
Dendritične celice so vrsta antigen predstavitvenih celic s številnimi izrastki, ki so v intersticiju večine organov in v kličnih središčih limfatičnih foliklov.
Poglej Prirojena imunost in Dendritična celica
Dihalna pot
Dihalne poti so cevasti del dihal, po katerih potuje vdihnjen zrak do pljučnih mešičkov in obratno.
Poglej Prirojena imunost in Dihalna pot
Endosom
elektronskim mikroskopom. Vidni so zgodnji endosomi (E), pozni endosom (M) in lizosom (L). Merilo: 500 nm. Endosóm je znotrajcelična cevasta membranska struktura ali mešiček, ki se oblikuje iz celične membrane in je vključen v transport snovi v celici.
Poglej Prirojena imunost in Endosom
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Prirojena imunost in Eritrocit
Fagocit
Fagociti so celice organizma, ki so zmožne fagocitoze, s čimer pogoltnejo, prebavijo in uničijo tuje delce v organizmu, na primer mikroorganizme, propadle telesne celice...
Poglej Prirojena imunost in Fagocit
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Poglej Prirojena imunost in Fagocitoza
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Prirojena imunost in Filogenija
Granulocit
Granulociti (tudi celice granulocitne vrste) so ena od vrst belih krvničk in so dobili ime po svojih značilnih skupkih zrnc (granulacijah) v citoplazmi.
Poglej Prirojena imunost in Granulocit
Hepatocit
Prerez jeter pod mikroskopom. Hepatociti so jetrne parenhimske celice, ki predstavljajo 70–80 % citoplazemske mase tega organa.
Poglej Prirojena imunost in Hepatocit
Histamin
Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.
Poglej Prirojena imunost in Histamin
Imunost
Imúnost (iz latinske besede immunis - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni oz.
Poglej Prirojena imunost in Imunost
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Prirojena imunost in Imunski sistem
Interferon
Interferóni (angleško interfere - ovirati) so celične beljakovine, ki jih tvorijo celice kmalu po vdoru virusov in preprečujejo njihovo razmnoževanje.
Poglej Prirojena imunost in Interferon
Interlevkin-1
Interlevkín-1, krajš.
Poglej Prirojena imunost in Interlevkin-1
Kemokin
Kemokíni so kemotaktični citokini majhnih molekul (8–10 kD), ki vzbujajo in privlačijo določene vrste levkocitov, njihovo izločanje pa izzoveta interlevkin 1 in tumorje nekrotizirajoči faktor α.
Poglej Prirojena imunost in Kemokin
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Prirojena imunost in Koža
Kostni mozeg
Kostni mozeg (medulla ossium) je za hematopoezo specializirano tkivo v kostnih votlinah.
Poglej Prirojena imunost in Kostni mozeg
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Poglej Prirojena imunost in Krovno tkivo
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Poglej Prirojena imunost in Krvna žila
Krvotvorna matična celica
Tvorba krvnih celic; vse nastanejo iz skupne krvotvorne matične celice. Krvotvorna matična celica (KMC), hematopoetska matična celica ali hemocitoblast je multipotentna matična celica, iz katere nastajajo vse krvne celice, tako mieloične (monociti, makrofagi, granulociti, rdeče krvničke, megakariociti/krvne ploščice) kot limfocitne (limfociti T in B, naravne celice ubijalke).
Poglej Prirojena imunost in Krvotvorna matična celica
Levkocit
Levkociti v človeški krvi Bele krvničke, levkociti ali bele krvne celice so krvne celice, ki varujejo telo pred okužbami in tumorji, tj.
Poglej Prirojena imunost in Levkocit
Limfocit
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfocíti so zrele krvne celice in spadajo med celice limfocitne vrste. So ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-40 % vseh levkocitov.
Poglej Prirojena imunost in Limfocit
Lizocim
Proteinski kristal lizocima Lizocim (imenujejo ga tudi muramidaza) je encim, ki deluje protibakterijsko s tem, da katalizira cepitev vezi med dvema monosaharidnima enotama v bakterijski steni, s tem pa uniči strukturno integriteto celične stene.
Poglej Prirojena imunost in Lizocim
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Poglej Prirojena imunost in Lizosom
Makrofag
mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.
Poglej Prirojena imunost in Makrofag
Makromolekula
Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).
Poglej Prirojena imunost in Makromolekula
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Prirojena imunost in Mikroorganizem
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Prirojena imunost in Mlečna kislina
Monocit
Monocit Monociti oz.
Poglej Prirojena imunost in Monocit
Naravna celica ubijalka
Naravne celice ubijalke (tudi NK-celice) so tip citotoksičnih limfocitov, ki predstavljajo znaten delež nespecifičnega imunskega sistema.
Poglej Prirojena imunost in Naravna celica ubijalka
Nevtrofilec
Krvni razmaz s prikazanim nevtrofilcem; vidno je tridelno jedro. Nevtrofilec ali nevtrofilni granulocit je granulocit, sposoben fagocitoze, z zrnci v citoplazmi, ki se barvajo s kislimi in bazičnimi barvili ter vsebujejo razne encime, med drugimi lizocim, kisle hidrolaze in alkalno fosfatazo.
Poglej Prirojena imunost in Nevtrofilec
Nociceptor
Nocicéptor je bolečinski receptor, ki reagira na prisotno ali potencialno poškodbo tkiva.
Poglej Prirojena imunost in Nociceptor
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Prirojena imunost in Oko
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Prirojena imunost in Okužba
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Prirojena imunost in Patogen
Peristaltika
Peristaltika (iz grščine peristellein - ovijati se) je ritmično krčenje gladkega mišičja prebavil od začetka požiralnika do konca debelega črevesa.
Poglej Prirojena imunost in Peristaltika
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Prirojena imunost in Pljuča
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti ali poglavitni histokompatibilnostni kompleks (kratica PHK, bolj znan pod kratico MHC za angleški izraz major histocompatibility complex) je skupni izraz za veliko skupino genov v genomu večine vretenčarjev in njihove produkte (beljakovine), ki imajo v imunskem sistemu vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi antigeni v organizmu in predstavljanja le-teh limfocitom T.
Poglej Prirojena imunost in Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Pokožnica
Pokožnica, povrhnjica ali vrhnjica (lat. epidermis) je zgornja plast kože, ki je sestavljena iz.
Poglej Prirojena imunost in Pokožnica
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Prirojena imunost in Prebavna cev
Preobčutljivostna reakcija
Preobčutljivostna reakcija je nenormalno hud odziv organizma na kako snov, ki je lahko sama po sebi neškodljiva.
Poglej Prirojena imunost in Preobčutljivostna reakcija
Programirana celična smrt
Programirana celična smrt je skupno ime za dva različna celična procesa, apoptozo in citoplazemsko celično smrt, ki pripeljeta do razgradnje celice.
Poglej Prirojena imunost in Programirana celična smrt
Prostaglandin
Prostaglandini so skupina fiziološko prisotnih molekul, ki spadajo med tkivne hormone.
Poglej Prirojena imunost in Prostaglandin
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Prirojena imunost in Protitelo
Serotonin
Serotonin (tudi 5-hidroksitriptamin ali 5-HT) je biogeni amin, ki ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca.
Poglej Prirojena imunost in Serotonin
Sistem komplementa
Zadnja stopnja sistema komplementa, t. i. kompleks membranskega napada (angl. ''membrane attack complex''.
Poglej Prirojena imunost in Sistem komplementa
Sluznica
Histologiški preparat sluznice želodca (antrum) Sluznica je notranja, zaščitna plast nekaterih votlih in cevastih organov.
Poglej Prirojena imunost in Sluznica
Tkivni bazofilec
Tkivni bazofilec, mastocit ali pitanka je velika celica intersticijskega veziva z bazofilnimi, metakromatskimi zrnci v citoplazmi, ki je vpletena v alergijske in vnetne reakcije.
Poglej Prirojena imunost in Tkivni bazofilec
Trombocit
Razvoj trombocitov iz megakariocitov Trombociti ali krvne ploščice so krvne celice, ki mašijo rane na organizmu in s tem preprečujejo prevelike izgube krvi.
Poglej Prirojena imunost in Trombocit
Vazodilatator
Vazodilatátor, tudi vazodilátor je snov ali učinkovina, ki širi žile oziroma povzroči relaksacijo gladkih mišičnih celic v steni žil, poveča pretok krvi skozi žile in zniža arterijski krvni tlak.
Poglej Prirojena imunost in Vazodilatator
Vezivo (biologija)
Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Prirojena imunost in Vezivo (biologija)
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Prirojena imunost in Vnetje
Vzorčno prepoznavni receptor
Vzorčno prepoznavni receptorji ali receptorji PRR so receptorji, odgovorni za prepoznavanje mikroorganizmov v telesu, in sicer prepoznavajo strukture, ohranjene med različnimi vrstami mikroorganizmov, ki se imenujejo s patogeni povezani molekulski vzorci (vzorci PAMP, angl. pathogen-associated molecular patterns).
Poglej Prirojena imunost in Vzorčno prepoznavni receptor
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Prirojena imunost in Zajedavstvo
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Poglej Prirojena imunost in Znojenje
Glej tudi
Imunski sistem
Prav tako znan kot Naravna imunost, Nespecifična imunost.