Kazalo
27 odnosi: Antigen, Apoptoza, Beljakovina, Celična membrana, Celica, Celica T ubijalka, Citokin, Evolucija, Grancim, Imunski sistem, Interferon, Kostni mozeg, Limfocit, Limfocit B, Makrofag, Mikroorganizem, Obtočila, Okužba, Perforin, Poglavitni kompleks tkivne skladnosti, Presaditev, Protitelo, Rak (bolezen), Rakava celica, Receptor (biokemija), Serin, Virusi.
- Imunski sistem
- Limfociti
Antigen
Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).
Poglej Naravna celica ubijalka in Antigen
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Naravna celica ubijalka in Apoptoza
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Naravna celica ubijalka in Beljakovina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Naravna celica ubijalka in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Naravna celica ubijalka in Celica
Celica T ubijalka
Celice T ubijalke (žargonsko tudi samo ubijalke), citotoksični limfociti ali celice T CD8 so podvrsta limfocitov, podobnih limfocitom T. Odgovorne so za celično imunost, ker raztapljajo antigensko tuje celice.
Poglej Naravna celica ubijalka in Celica T ubijalka
Citokin
Citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema.
Poglej Naravna celica ubijalka in Citokin
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Naravna celica ubijalka in Evolucija
Grancim
Grancimi so serinske proteaze, ki jih sintetizirajo in izločajo naravne celice ubijalke in citotoksični limfociti T. V virusno okuženih in rakastih celicah inducirajo apoptozo in tako celice v končni fazi uničijo.
Poglej Naravna celica ubijalka in Grancim
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Naravna celica ubijalka in Imunski sistem
Interferon
Interferóni (angleško interfere - ovirati) so celične beljakovine, ki jih tvorijo celice kmalu po vdoru virusov in preprečujejo njihovo razmnoževanje.
Poglej Naravna celica ubijalka in Interferon
Kostni mozeg
Kostni mozeg (medulla ossium) je za hematopoezo specializirano tkivo v kostnih votlinah.
Poglej Naravna celica ubijalka in Kostni mozeg
Limfocit
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfocíti so zrele krvne celice in spadajo med celice limfocitne vrste. So ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-40 % vseh levkocitov.
Poglej Naravna celica ubijalka in Limfocit
Limfocit B
Limfociti B so vrsta belih krvničk, ki omogočajo humoralni imunski odziv (medtem ko celični imunski odgovor vršijo limfociti T).
Poglej Naravna celica ubijalka in Limfocit B
Makrofag
mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.
Poglej Naravna celica ubijalka in Makrofag
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Naravna celica ubijalka in Mikroorganizem
Obtočila
Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.
Poglej Naravna celica ubijalka in Obtočila
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Naravna celica ubijalka in Okužba
Perforin
Perforini so citolitični proteini, ki se nahajajo v sekretornih zrncih naravnih celic ubijalk in citotoksičnih limfocitov T. Po sprostitvi v večini primerov MACPF domena proteina napade celično membrano (plazmalemo) tuje celice in tako omogoči vgradnjo proteina v plazmalemo.
Poglej Naravna celica ubijalka in Perforin
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti ali poglavitni histokompatibilnostni kompleks (kratica PHK, bolj znan pod kratico MHC za angleški izraz major histocompatibility complex) je skupni izraz za veliko skupino genov v genomu večine vretenčarjev in njihove produkte (beljakovine), ki imajo v imunskem sistemu vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi antigeni v organizmu in predstavljanja le-teh limfocitom T.
Poglej Naravna celica ubijalka in Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Presaditev
Presaditev je medicinski postopek, pri katerem se nek organ ali tkivo odstrani iz telesa in vstavi v telo prejemnika, kjer nadomesti poškodovan ali manjkajoč organ.
Poglej Naravna celica ubijalka in Presaditev
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Naravna celica ubijalka in Protitelo
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Naravna celica ubijalka in Rak (bolezen)
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Naravna celica ubijalka in Rakava celica
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Naravna celica ubijalka in Receptor (biokemija)
Serin
Serin (skrajšano Ser ali S) je polarna aminokislina.
Poglej Naravna celica ubijalka in Serin
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Naravna celica ubijalka in Virusi
Glej tudi
Imunski sistem
Limfociti
Prav tako znan kot NK celica.