Kazalo
50 odnosi: Alge, Žuželke, Členonožci, Cerk, Domača ovca, Družina (biologija), Entomologija, Evropa, Filogenija, Gnezdo, Gozd, Grščina, Herbarij, Jajce, Karbon, Klad, Latinščina, Levitev, Ličinka, Lišaj, Listne uši, Lubje, Nogoprelci, Obustni aparat, Oprsje, Parafilija, Partenogeneza, Prebivalstvo, Predpona, Preobrazba (biologija), Ptiči, Rastline, Red (biologija), Seme, Semenčica, Sestavljeno oko, Seznam redov žuželk, Slovenščina, Sodoprsti kopitarji, Spermatofor, Tipalnica, Trakulje, Tropski pas, Vektor (epidemiologija), Vrsta (biologija), Zajedavske uši, Zajedavstvo, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zootaxa, Zunanji skelet.
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Prašne uši in Alge
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Prašne uši in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Prašne uši in Členonožci
Cerk
strigalica z ogromnimi cerki, spremenjenimi v klešče. Cêrk je parna okončina na zadnjem členu zadka mnogih členonožcev, kot so žuželke in pajki.
Poglej Prašne uši in Cerk
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Prašne uši in Domača ovca
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Prašne uši in Družina (biologija)
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Prašne uši in Entomologija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Prašne uši in Evropa
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Prašne uši in Filogenija
Gnezdo
Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.
Poglej Prašne uši in Gnezdo
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Prašne uši in Gozd
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Prašne uši in Grščina
Herbarij
''Vitellaria paradoxa'', primer rastline v herbariju. Sušilna peč za herbarijske rastline. Herbarij (iz latinščine herba.
Poglej Prašne uši in Herbarij
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Prašne uši in Jajce
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Prašne uši in Karbon
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Prašne uši in Klad
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Prašne uši in Latinščina
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Prašne uši in Levitev
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Prašne uši in Ličinka
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Prašne uši in Lišaj
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Prašne uši in Listne uši
Lubje
Lubje je zunanja plast stebel in korenin lesnatih rastlin.
Poglej Prašne uši in Lubje
Nogoprelci
Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.
Poglej Prašne uši in Nogoprelci
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Prašne uši in Obustni aparat
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Prašne uši in Oprsje
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Prašne uši in Parafilija
Partenogeneza
ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.
Poglej Prašne uši in Partenogeneza
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Prašne uši in Prebivalstvo
Predpona
Predpóna ali prefíks.
Poglej Prašne uši in Predpona
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Prašne uši in Preobrazba (biologija)
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Prašne uši in Ptiči
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Prašne uši in Rastline
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Prašne uši in Red (biologija)
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Prašne uši in Seme
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Prašne uši in Semenčica
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Poglej Prašne uši in Sestavljeno oko
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Poglej Prašne uši in Seznam redov žuželk
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Prašne uši in Slovenščina
Sodoprsti kopitarji
Sodoprsti kopitarji oz.
Poglej Prašne uši in Sodoprsti kopitarji
Spermatofor
Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.
Poglej Prašne uši in Spermatofor
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Prašne uši in Tipalnica
Trakulje
Trakúlje (znanstveno ime Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Poglej Prašne uši in Trakulje
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Prašne uši in Tropski pas
Vektor (epidemiologija)
Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.
Poglej Prašne uši in Vektor (epidemiologija)
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Prašne uši in Vrsta (biologija)
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Prašne uši in Zajedavske uši
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Prašne uši in Zajedavstvo
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Prašne uši in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zootaxa
Zootaxa (ISSN 1175-5326) je znanstvena revija z mednarodnim uredniškim odborom, specializirana za področje zoološke taksonomije.
Poglej Prašne uši in Zootaxa
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Prašne uši in Zunanji skelet
Prav tako znan kot Knjižne uši, Psocoptera.