Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Besslova funkcija, Celo število, Deljenje, Delno urejena množica, Distributivnost, Dvočlena operacija, Generator, Grupa, Kardinalno število, Komutativni monoid, Lega, Matematična konstanta, Matematična logika, Matematična operacija, Matematika, Množenje, Množica, Monoid, Neskončnost, Nevtralni element, Ordinalno število, Pozitivno število, Praštevilo, Prazna množica, Računalništvo, Teorija števil, Teorija množic, Urejenost, Verižni ulomek, Vrsta (matematika), Zaporedje, 0, 1 (število), 10 (število), 2 (število), 3 (število), 4 (število), 5 (število), 7 (število), 8 (število), 9 (število).
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Novo!!: Naravno število in Besslova funkcija · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Naravno število in Celo število · Poglej več »
Deljenje
\frac 20 4.
Novo!!: Naravno število in Deljenje · Poglej več »
Delno urejena množica
množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.
Novo!!: Naravno število in Delno urejena množica · Poglej več »
Distributivnost
Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.
Novo!!: Naravno število in Distributivnost · Poglej več »
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Novo!!: Naravno število in Dvočlena operacija · Poglej več »
Generator
za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.
Novo!!: Naravno število in Generator · Poglej več »
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Novo!!: Naravno število in Grupa · Poglej več »
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Novo!!: Naravno število in Kardinalno število · Poglej več »
Komutativni monoid
Komutativni monoid je polgrupa z nevtralnim elementom (identiteto).
Novo!!: Naravno število in Komutativni monoid · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Naravno število in Lega · Poglej več »
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Novo!!: Naravno število in Matematična konstanta · Poglej več »
Matematična logika
Matemátična lógika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.
Novo!!: Naravno število in Matematična logika · Poglej več »
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.
Novo!!: Naravno število in Matematična operacija · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Naravno število in Matematika · Poglej več »
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Novo!!: Naravno število in Množenje · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Naravno število in Množica · Poglej več »
Monoid
Mónoid M.
Novo!!: Naravno število in Monoid · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Naravno število in Neskončnost · Poglej več »
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Novo!!: Naravno število in Nevtralni element · Poglej več »
Ordinalno število
potenco ω. Ordinalno število je v teoriji množic število, ki karakterizira tipe urejenosti množic.
Novo!!: Naravno število in Ordinalno število · Poglej več »
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Novo!!: Naravno število in Pozitivno število · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: Naravno število in Praštevilo · Poglej več »
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Novo!!: Naravno število in Prazna množica · Poglej več »
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Novo!!: Naravno število in Računalništvo · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Naravno število in Teorija števil · Poglej več »
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Novo!!: Naravno število in Teorija množic · Poglej več »
Urejenost
Urejenost je lastnost množic, v katerih je določena kakšna relacija urejenosti, na primer b sestavljajo popolno disjunkcijo, kar pomeni, da med dvema poljubnima številoma velja samo ena od treh relacij,.
Novo!!: Naravno število in Urejenost · Poglej več »
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Novo!!: Naravno število in Verižni ulomek · Poglej več »
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Novo!!: Naravno število in Vrsta (matematika) · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Naravno število in Zaporedje · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Naravno število in 0 · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Naravno število in 1 (število) · Poglej več »
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Novo!!: Naravno število in 10 (število) · Poglej več »
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Novo!!: Naravno število in 2 (število) · Poglej več »
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Novo!!: Naravno število in 3 (število) · Poglej več »
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Novo!!: Naravno število in 4 (število) · Poglej več »
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Novo!!: Naravno število in 5 (število) · Poglej več »
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Novo!!: Naravno število in 7 (število) · Poglej več »
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
Novo!!: Naravno število in 8 (število) · Poglej več »
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Novo!!: Naravno število in 9 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Naravna števila, Pozitivno celo število.
